Nedavni zgodovinski dogovor članic izvoznic nafte Opec vzbuja utemeljeno slutnjo, da bomo za gorivo svojih avtomobilov kmalu plačevali občutno več. 14 članic izvoznic te še vedno izredno pomembne surovine, ki usodno vpliva na rast ter padec gospodarstev, je namreč na Dunaju sklenilo dogovor, po katerem bodo z novim letom začele bistveno zniževati proizvodnjo. S tem nameravajo zmanjšati presežke na trgu in posledično zvišati cene nafte za sod (159 litrov). Cilj dogovora je stabilizacija naftnega trga, ki je bil zadnjih deset let zelo volatilen, ter vrnitev visokih dobičkov, ki so jih izvoznice kovale pred strmoglavljenjem cen jeseni 2008 in nato znova jeseni 2014.

Ne gre pozabiti, da je padec cen nafte celo pod 30 dolarjev za sod skorajda spravil na kolena Venezuelo, skupaj s sankcijami EU in ZDA pa je močno prizadejal tudi Putinove projekte v Rusiji. Po drugi strani so prav visoke cene nafte, ki so na vrhuncu dosegale celo 130 dolarjev, zelo vplivale na nastanek ene najhujših gospodarskih kriz zadnjih desetletij.

Glavni in neodgovorjeni vprašanji sta, ali in koliko časa se bodo članice Opeca držale dogovora, prvega po letu 2008, ter kako se bosta v prihodnje glede črpanja odzivali nečlanici ZDA in Rusija, ki sta v svetovnem merilu poleg Saudske Arabije daleč največji proizvajalki črnega zlata. Rusija je tako kot še nekaj drugih nečlanic Opeca izkazovala podporo dunajskemu dogovoru, medtem ko ostaja veliko vprašanje, kaj bo za ZDA prineslo januarsko ustoličenje Donalda Trumpa na mestu predsednika.

Dvig na črpalkah za 10 odstotkov?

In kako bodo dogovori po svetovnih palačah ter drugi svetovni dogodki vplivali na povprečnega Slovenca, ki si lasti povprečen avto, kot sta bencinski clio ali dizelski golf? Nekaj je odvisnega od politike naše vlade, ki lahko do določene mere z razrezom dajatev vpliva na končno ceno na črpalkah. Smo pa Slovenci pred pričakovanim skokom cen tokrat prvič v zgodovini v položaju delno liberaliziranega trga, saj naftni trgovci že več kot pol leta samostojno določajo cene 98-oktanskega bencina ter kurilnega olja, od nedavna pa tudi ceno za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo na avtocestnih črpalkah. 

Trenutno cene nafte na svetovnih trgih vztrajajo že precej nad 50 dolarji za sod. Severnomorski brent se je tako med včerajšnjim trgovanjem gibal le malo pod 58 evrov, ameriška nafta pa na slabih 54 dolarjev. To so najvišje cene zadnjega pol leta.

Ko je bila konec maja 2015 cena nafte na svetovnem trgu blizu 60 dolarjev, kolikor naj bi po po nekih ohlapnih napovedih znašale cene nafte v 2017, je bilo potrebno v Sloveniji za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina odšteti 1,36 evra, za dizelsko gorivo pa 1,25 evra, ker je devet odstotkov več od današnjih cen. A so takrat veljala tudi drugačna valutna razmerja ter stopnja trošarin!

Analitiki in steklene krogle

Aleš Peternel, predstavnik Slovenskega naftno-plinskega komiteja Svetovnega naftno-plinskega sveta (SNNK-WPC) je glede omenjanja prihodnjih cen nafte skrajno previden. Po njegovih besedah bi bil poskus napovedovanja, kakšne bodo spomladi prihodnje leto cene nafte na trgu in derivatov na črpalkah, kaj šele v kasnejših mesecih, bolj podoben branju iz steklene krogle kot pa kakšni strokovni utemeljitvi. Zgodovina gibanj cen nafte v zadnjih 10 letih je namreč dokazala, da “ni mogoče napovedati, od česa bodo spremembe cen nafte bolj odvisne. Na njih vpliva preveč nezanesljivih spremenljivk, zato so napovedi le malo zanesljiva ugibanja.”

Edino, kar bo zanesljivo vplivalo na cene, je po besedah Peternela zlato pravilo gospodarstva o ponudbi in povpraševanju. Povpraševanje pa bo hkrati “neposredno odvisno od uspešnosti svetovnega gospodarstva, od političnih razmer v državah proizvajalkah in državah največjih porabnicah nafte ter od uspešnosti preveč ambiciozne energetsko-klimatske politike v najvplivnejših državah sveta.”

Peternel dvomi, da se bodo članice Opeca trdno držale dunajskega dogovora, saj so posamezne države iz lastnih interesov v zadnjih letih že večkrat kršile dogovore. Če pa bi dogovor držal, bi se po “napovedih nekaterih hrabrih analitikov v letu 2017 cene nafte ustalile med 50 in 60 dolarji za sodček.” Mednarodna agencija za energijo IEA sicer na rugi strani navaja, da naj bi tip nafte brent v letu 2017 v povprečju dosegal 92 dolarjev na sod.

Dolgih kolon večer prej verjetno ne bo več

Ne glede na gibanja cen pa se Slovenci danes obnašajo drugače kot še nekaj let nazaj. Tako danes ne gre več pričakovati, da bi bil Slovenec večer pred podražitvijo pripravljen čakati v dolgih kolonah na črpalkah.

Delna liberalizacija cen pa tudi pomeni, da se bodo predvsem varčnejši državljani odslej izogibali avtocestnih črpalk z dražjim gorivom, podobno, kot to že leta počno uporabniki v drugih državah EU.

Uradne napovedi: kljub napredku alternativnih vozil bo nafta iskana

Poraba nafte se bo v prihodnje le še večala, tako naj bi po analizah Opeca do leta 2035 proizvodnja v primerjavi z danes narasla kar za 52 odstotkov. Po napovedih organizacije naj bi bila cena za sod takrat okoli 110 dolarjev. Tudi ločena analiza Mednarodne agencije za energijo navaja, da bo cena nafte v prihodnosti višja kot danes: cena severnomorske nafte Brent se bo iz povprečnih 112 dolarjev v letu 2012 znižala na povprečnih 92 dolarjev v letu 2017 ter se ponovno zvišala na povprečnih 141 dolarjev v letu 2040.

A še vedno gre zgolj za napovedi.

andrej.leban@zurnal24.si