Gotovo ste že opazili fante in dekleta, ki se na hitrih, predvsem pa večinoma minimalistično dovršenih kolesih brez prestav in zavor peljejo po mestu. Kako se je gibanje Muslauf razširilo pri nas, smo povprašali enega od njegovih začetnikov Andraža Tarmana.

"Muslauf se je v Sloveniji začel drugače kot v tujini. Tam se je vse začelo z uporabo obrabljenih dirkalnih koles, ko so jih dirkači, pa tudi drugi, začeli uporabljati za prevoz po mestu in v službo. V Ljubljani ni dirkališča, zato se je gibanje začelo s skupino navdušencev, prijateljev, ki so se nam ta kolesa zdela lepa, zanimiva in dovolj hitra za v službo. Na začetku smo bili vsi oblikovalci, ki smo želeli drugačna, po drugi strani pa tudi ekonomsko učinkovita in hitra kolesa," razlaga in dodaja, da so tako začeli predelovati stare specialke, gorska kolesa in Rogova dirkalna kolesa. "Z njih smo sneli opremo, ki se hitro kvari, in jo nadomestili z najnujnejšimi deli. Tako dobiš dobro kolo z najboljšimi komponentami, ki pa jih je manj kot na običajnem, zato je lahko kolo cenejše, a še zdaleč ne zastonj."

Fantje so ustanovili društvo Muslauf, ustvarili blog in začeli prirejati dogodke; ti so zdaj že stalnica na ljubljanski kolesarski sceni, ki je po novem bogatejša tudi za prav posebno delavnico Musverks v Kreativni coni v Šiški, kjer v kratkem svoj del trgovine odpira tudi Pici Bici. "To je delavnica, na kateri razvijamo in delamo proizvode, našim članom ponujamo prostor, kjer lahko kolo naredijo ali popravijo sami, na voljo imajo tudi orodje," še razlaga Tarman in pravi, da delavnica ob Celovški cesti že postaja prav prijetna kolesarska točka.

Foto: Anže Petkovšek Ajda Fortuna "S kolesom se moramo počutiti eno"

Nad predelavo koles je navdušena tudi Ajda Fortuna, ki se je prve predelave lotila pred dvema letoma. "Doma sem imela staro kolo, ki je bilo zapuščeno, zarjavelo in umazano. Neko pomlad, ko sem se hotela z njim zapeljati, sem se odločila, da ga raje kar predelam in določene stvari naredim čisto na novo. Ravno takrat se je začelo gibanje Muslauf, ki me je dodatno spodbudilo k temu, da sem iz starega dirkalnega kolesa želela narediti novega. Ko sem ga razstavila na koščke, sem ugotovila, da ima nov potencial, ustvarila sem si vizijo, kaj bi iz njega naredila, in celoten proces me je zelo navduševal." To, da iz zapuščene stvari naredi nekaj novega, ji prinaša veliko veselja: "Na novo sem se morala naučiti veliko stvari. Veliko sem brala, spraševala, morala sem preizkusiti veliko stvari. Celoten proces je trajal pol leta, najboljše pa je bilo, da sem pri tem spoznala ogromno zanimivih ljudi."

Fortunova je do zdaj naredila že osem koles, zadnje je bilo razstavljeno na na Pop-up domu v Ljubljani in v Benetkah. Tudi ona opaža, da se kolesarska kultura znotraj društva Muslauf širi, a dodaja, da Slovenci še vedno nismo na stopnji, ko bi vsak želel personalizirano kolo ali muslauf. "Ko delam kolo za naročnika, se najprej z njim pogovorim, morava se spoznati, da začutim, kaj mu ustreza. Nato vedno kombiniram dve zgodbi – zgodbo človeka, ki bo kolo vozil, in zgodbo kolesa. Zdi se mi, da mora biti kolo osebno, da se tisti, ki ga vozi, s kolesom počuti eno. Tu ni smiselno slediti trendom," razlaga in dodaja, da je kolo muslauf tako izčiščena stvar, da zanj trendi niso primerni.

Foto: Muslauf Jurij Lozič Musguard, nujni pripomoček

Kljub izčiščenosti in minimalizmu pa si brez zložljivega blatnika za kolo Musguard ne bomo več znali predstavljati urbanega kolesarjenja. Nastal je po zamisli mladega industrijskega oblikovalca Jurija Loziča, ki je konec lanskega leta na Kickstarterju neverjetno hitro zbral sredstva za zagon proizvodnje, ki do nadaljnjega ostaja v Sloveniji. Blatnik pa med kolesarji več navdušenja kot pri nas žanje v tujini. "Zunaj je dosti večji trg. Gre za razmeroma nišni proizvod in seveda je v tujini potencialnih kupcev več kot pri nas. A sem tudi nad prodajo v Sloveniji presenečen," razlaga Lozič, ki se že veseli razširitve na tuje tržišče: "Naslednji večji korak je razširitev prodajne mreže in sodelovanje z večjimi trgovinami v tujini. Ti stiki so navezani, morali bomo povečati obseg proizvodnje in predvsem optimizirati logistično mrežo, da bo distribucija tekla čim bolj gladko in hitro. Ta postopek je pri koncu, v prihajajočih tednih začnemo!"

In kako je, ko na cesti srečaš izdelek, ki si ga oblikoval sam? Lozič pravi, da neverjetno: "Ko vidim neznanca z mojim izdelkom, se zavem, da se mi je izpolnila dolgoletna želja. Kot industrijski oblikovalec sem zmeraj stremel k temu, da bi moje stvaritve našle uporabnike. Občutek je neverjeten, zlasti ko se to zgodi na ulicah v tujini."