Do maja letos je moralo vseh 28 članic EU v svoje zakonodaje implementirati evropsko direktivo o čezmejnem kaznovanju, ki je vpeljala enotne postopke za možnost izterjave kazni od prometnih prekrškov, storjenih v eni članici s strani "rezidenta" druge članice. 

Gre za izterjavo kazni za tiste prekrške, ki jih nekdo stori v drugi članici, vendar globe ni bilo mogoče izterjati na kraju samem zaradi različnih dejavnikov, denimo da je kršitev zaznal stacionarni radar, prometna kamera v križišču itd. Izterjava je mogoča za katerikoli prekršek, povezan s prometom.

Slovenija je z julijem storila naslednji korak, saj je uveljavila zakonsko podlago za elektronsko izmenjavo podatkov o lastnikih vozil, s čimer so nadomestili doslej pisne zahtevke. "Pričakujemo, da se bo Republika Slovenija po uspešno zaključeni testni fazi v kratkem vključila v sistem za elektronsko izmenjavo podatkov med državami članicami EU," pravijo na infrastrukturnem ministrstvu o novem, precej poenostavljenem postopku izmenjave podatkov.

Več kot četrtino v proračun prispeval en kršitelj

Slovenci so kar "dejavni" s kršitvami prometnih predpisov v tujini. Tako je Okrajno sodiče v Celju, ki je v skladu z zakonodajo izključno pristojno za odločanje v zadevah priznanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov iz drugih članic EU, v prvih šestih mesecih letos prejelo 164 predlogov za priznanje in izvršitev odločb v primeru slovenskih državljanov.

Največ je prometnih prekrškov, ki so povezani s prekoračitvijo hitrosti ter neupoštevanja pravil o teži in višini vozila, kar velja za tovorna vozila. A vsakega zahtevka iz tujine ne priznajo avtomatično. "Sodišče zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje, s katero je bila izrečena denarna sankcija, če denarna sankcija ne dosega zneska 70 evrov ali njegove protivrednosti po menjalnem tečaju na dan izdaje odločbe," je za Žurnal24 pojasnil predsednik sodišča Darko Belak. 

Najvišja izrečana kazen je znašala kar 50.828 evrov. Izrečena je bila v Nemčiji slovenski pravni osebi zaradi kršitev delovnopravnih predpisov, pojasnjujejo na sodišču. V prvi polovici leta je bil sicer celoten znesek priznanih denarnih kazni znašal 189.894 evrov, ki so šli vsi v proračun Slovenije, saj direktiva določa, da so izrečene denarne kazni za prekrške "na tujem" stekajo v proračun članice v kateri domuje rezident. 

Pravila poznajo tudi postopek, kako ravnati v primeru, ko lastnik vozila trdi, da v času prekrška ni sedel za volanom. Takrat je potrebno v formularju za odgovor identificirati pravega voznika. 

andrej.leban@zurnal24.si