Magna pogodbeno razvija in proizvaja vozila za različne znamke, kot vse kaže pa bodo postali specializirani za proizvodnjo baterijskih vozil. V Gradcu bodo proizvajali priključne hibride znamk BMW, že zdaj pa je stekla proizvodnja prvega električnega suva iz Jaguarja i-pace, sodelovali pa so tudi pri njegovem razvoju.

Glede na prezasedenost tovarne se na glas govori, da, če bo pogodba sklenjena, v Sloveniji ne bo stala zgolj lakirnica, ampak kar avtomobilska tovarna z do 6.000 zaposlenimi. Magna tega za zdaj še ni uradno komentirala.

Elektromobilnost priložnost za Slovenijo

Če se bo scenarij uresničil, bo to zagotovo lepa priložnost tudi za slovensko avtomobilsko industrijo, ki ima na področju električnih vozil velike načrte za prihodnost. Elektromobilnost ni samo okoljska nuja, temveč pomembna razvojna priložnost za vso Evropo, tudi za Slovenijo.
Slovenski avtomobilski grozd je že pred leti najavil cilj združiti moči podjetij in države za skupno strategijo elektromobilnosti, ki naj bi prej ali slej postala stalnica tudi v Sloveniji, hkrati pa pomeni tudi velike razvojne priložnosti. Primere dobre prakse so iskali tudi v tujini, v Nemčiji, imamo pa jih tudi v neposredni bližini, v Gradcu, kjer ima svojo tovarno Magna Steyr.

"Prihod tako pomembnega proizvajalca v avtomobilski industriji, kot je Magna je zagotovo pomemben z vidika krepitve avtomobilske industrije v Sloveniji,“ je za zurnal24.si pojasnila Tanja Mohorič, direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS je gospodarsko interesno združenje slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji in proizvajalcev motornih vozil).

Foto: Gregor Prebil Revoz

Po njenih besedah vsak proizvajalec v lokalnem okolju potrebuje številne partnerje in dobavitelje, kar je vsekakor za Slovenijo pozitivno. Poleg tega ob ustreznem partnerskem odnosu lahko slovenski dobavitelji v prihodnje povečajo dobave Magni. Na ACS menijo, da je ravno v tem še veliko neizkoriščenih priložnosti, ki bi jih v Sloveniji morali razumeti in izkoristiti.

Slovenci z odličnimi kompetencami na področju e-vozil

Dodaja, da žal niso prisotni v drugih državah, kadar se pogovarjajo o tujih naložbah, da bi lahko ocenjevali, kako reagirajo civilne pobude, na naše vprašanje, ali tudi v drugih državah prihaja do nasprotovanj postavitvi avtomobilskih obratov odgovarja Mohoričeva, ki pa opaža, da je v tujini vsak napredek, odpiranje delovnih mest in uvajanje visokotehnološke proizvodnje pozitivno sprejeto in podprto tako s strani strokovne javnosti, kot državnih institucij.

V prihodnosti bi utegnila Magna v Sloveniji na leto proizvesti med 100 in 200 tisoč vozil. Veliko naj bi bilo električnih. Slovenski dobavitelji avtomobilski industriji imajo na področju baterijskih in električnih vozil velike apetite. "Številni slovenski dobavitelji imajo vrhunske kompetence in obvladujejo najzahtevnejše tehnologije na področju električnih vozil, torej je vsako povečevanje števila proizvedenih električnih vozil za globalno uveljavljena slovenska podjetja priložnost za rast. Bližina proizvajalca predstavlja dodatno vzpodbudo,“ pravi sogovornica, ki verjame, tudi zato, ker že danes praktično ni vozila na svetu, ki ne bi imela vsaj ene vgrajene komponente razvite ali proizvedene v Sloveniji, da bo ob prevladi elektromobilnosti Slovenija enako in celo bolj pomembna kot zdaj.

"Prehod na elektrifikacijo ne bo skokovit in bodo podjetja še kar nekaj časa imela priložnost za rast tako v vozilih z motorji z notranjim zgorevanjem kot v električnih vozilih.Z namenom pospešitve uvajanja električnih vozil na trg smo oblikovali partnerstvo EDISON; ECO Driving Innovative Solutions and Networkig, ki postaja mednarodna pobuda za izvajanje razvojnih in demonstracijskih projektov s področja uvajanja električnih vozil v uporabo,“ dodaja Mohoričeva.

Slovenski dobavitelji avtomobilski industriji pa se pripravljajo tudi na prihod avtonomnih vozil. In to z nišnimi rešitvami, pri čemer sogovornica opozarja, da uvajanje samovozečih vozil ne bo možno, če ne bomo vzporedno razvijali tudi za to nujno potrebne infrastrukture in poslovnih modelov. "V Strateškem razvojno inovacijskem partnerstvu SRIP ACS+ zato prav interdisciplinarnosti in prepletu tehnologij namenjamo veliko pozornosti,“ zaključuje Mohoričeva.