Slovenija ni le izredno pomemben dobavitelj za globalno avtoindustrijo (poplave so to dokončno potrdile), temveč je tudi pravcata velesila na področju izdelave avtodomov z dolgoletno tradicijo. Pri nas ima svojo proizvodnjo več znamk, katerih izdelke lahko srečujemo po cestah praktično vse Evrope. Eden od proizvajalcev je širši javnosti morda manj znano podjetje Robeta iz Slovenj Gradca, ki je bilo ustanovljeno leta 2011.
V avtodomarski srenji pa je Robeta že dodobra uveljavljena kot tista premijska znamka, ki daje poudarek predvsem na kakovosti in dobremu počutju. Iz množice želi izstopati po izbiri in načinu sestave materialov ter maksimalni prilagodljivosti željam kupca, tudi ob pomoči dodatne opreme. Med drugim ima v ponudbi avanturistične 4x4 modele ter luksuzno izvedbo avtodoma, za katero je svoje ime posodil Ralf Schumacher. Ker je visoko stopnjo udobja težko ponujati za (pre)veliko število potnikov, so se pri Robeti osredinili na izvedbe z dvema ali štirimi ležišči.
Robetina peterica klasičnih modelov se imenujejo po grških bogovih in bazirajo na kombikaroserijah znamk Fiata, Citroëna in Opla. To je pomemben podatek, saj so s tem ohranili izvrstno vodljivost, agilnost in učinkovitost klasične combi zasnove brez zunanje nadgradnje.
Sam se nisem nikoli uvrščal med pretirane ljubitelje počitnic z avtodomom. Pač nisem narejen za daljše bivanje na majhnem prostoru z več osebami, pa četudi so to družinski člani. Ali pa prav zaradi tega. Ni mi do posedanja pod avtodomovo tendo in čebljanja s sosedom kamperistom o tem, kdo ima daljšega. Raje imam hitre skoke na drug konec celine bodisi z avtom ali po zraku, na vmesnih točkah pa bivam v udobju apartmajev ne glede na to, ali je zunaj zima ali poletje.
A dobil sem priložnost, da spremenim oziroma vsaj prilagodim mnenje. Nekaj dni sem se podružil in preizkusil najnovejši Robetin model apollo, ki je s 6,36 metra dolžine najdaljše vozilo v njihovi liniji. Njegova glavna posebnost v primerjavi z ostalimi izvedbami je kar 2,1 metra dolga in skoraj 1,9 metra široka družinska postelja. No, ravno štirih članov družine nanjo ne bi spravil, a apollo je bil opremljen tudi z dvižno streho.
S sprostitvijo vezi in pnevmatskih dvigom zgornje trdne plasti se v nekaj sekundah pokaže dodatno šotorsko ležišče na strehi kombija, ki je odporno proti večini vremenskih vplivov in opremljeno z led lučkami ter vtičnicami. Resda sem na poteh vajen spati predvsem za trdnimi stenami, a pogled na vehementno odmerjen ležalni prostor v tem apartmaju na kolesih me je takoj navdušil.
Kar mi je ob vstopu prek električno pomične stopnice sicer najprej padlo v oči, je občutek prijaznega notranjega ambienta z občutkom visoke kakovosti panelov in kljuk. Pri Robeti uporabljajo dve osnovni liniji pohištva in številne prilagoditve glede barv in izvedb. Zunanji del pohištva prekriva HPL plast, ki je odporna proti praskam, strop in stene so odete v mehek material.
Omeniti velja Robetino inovacijo, tako imenovano 'air' pohištvo. Sredica je izdelana iz reciklirane plastike, s tem pa so težo osnovnega vozila po lastnih navedbah znižali za več kot 200 kilogramov v primerjavi s klasičnim pohištvom. 200 kilogramov pri vozilu, ki na cesti ne sme preseči 3,5 tone, pa je veliko. Med uporabo je pohištvo lahkotno, omarice in predali se odpirajo in zapirajo gladko, s potopno kljuko jih hitro zaklenemo, da med vožnjo ostanejo zaprti. Zelo dobro so zasnovane tudi stične točke, tako da vožnja poteka brez tipičnega škripanja in drugih neprijetnih zvokov.
Ambientalni občutek v apollu je precej drugačen kot v kakšnem klasičnem avtodomu, kjer prevladujejo sivo-bele plastične površine. Pri robeti pa obstaja občutek, kot da je celotna notranjost narejena preudarno in centimeter za centimetrom na način, kot da si ga je mojster v proizvodni hali gradil za lastno uporabo. In to na koncu zares šteje.
Kot že omenjeno, so robete vse prej kot generična vozila, na voljo je veliko prilagoditev (opcije 'for family,' 'bike edition' …). Sam bi prav gotovo izbral možnost, da se zadnje ležišče tako kot v testnem vozilu v nekaj potezah spremeni v dnevni prostor, ki lahko sprejme tudi kakšnega zunanjega gosta. Spalni del je mogoče enostavno razpreti prek drsečih vodil. V utora v tleh se fiksira prej razstavljena miza in že nastane jedilnica ali pa minisalon za druženje. Nad in pod salonom so številne omarice in odlagalne površine, povsod pa mrgolijo tudi USB priključki in tudi nekaj klasičnih vtičnic. Avto je namreč opremljen s sodobnim pretvornikom 12V/220 V, ki zmore do 4.000 W obremenitve.
Sredinski prostor v apollu na eni strani zapolnjuje kuhinja s plinskim gorilcem in pomivalnim koritom ter pripadajočimi omaricami, med drugim z doplačljivo osvetljeno vitrino za pijačo. Na nasprotni strani hodnika pa je kopalnica s tušem in kemičnim WC-jem. Pri Robeti ponujajo več izvedb kopalnice, naš apollo je bil opremljen s premičnim lijakom, ki je domiselno in enostavno sprostil prostor za večerno prhanje.
Za prednjima vzmetenima in v mehko usnje odetima 'kapitanskima' sedežema je klop za dva potnika, ki imata pred seboj prilagodljivo mizico. Ko avtodom uporabljata le dve osebi, lahko zlahka služi za glavni jedilni prostor. Robeta sicer ponuja tudi izvedbo z dvojnim sopotnikovim sedežem, ki pa zato izgubi možnost vrtenja in niti ni smiseln v vozilu s prostorom za štiri.
Apollo je opremljen s sodobnim sistemom električne in vodovodne napeljave. Pod sedežno klop je vgrajen Trumin gorilec za vročo vodo in ogrevanje, ki je v našem primeru uporabljal kar dizelsko gorivo. Tu je tudi vsa ključna elektronika, na katero je mogoče dodatno priklopiti sončne celice za še večjo samostojnost, vozilo ima predinštalacijo za satelitsko televizijo. Rezervoar za vodo meri dobrih 100 litrov, vozilo je bilo dodatno opremljeno z zunanjim priklopom za plin in za vroči in hladni tuš. Enostavno je tudi praznjenje kasete za WC.
Pozitivno me je presenetil nadzorni sistem, ki je prav tako plod slovenskega podjetja Simarine. Prek tipk in barvnega zaslona je mogoče enostavno spremljati količino tekočin v rezervoarju za pitno in odpadno vodo, nadzirati stanje baterije ali upravljati s sistemi v bivalnem delu apolla, prek dodatne digitalne plošče Truma iNet x ali pa kar prek povezane aplikacije na telefonu tudi z ogrevanjem in hlajenjem, ki omogoča celoletno uporabo vozila. Na zaslonu je tudi senzor nagiba, tako da je na parkirišču avtodom moč poravnati za najboljše udobje. Kar s priloženim daljincem je mogoče aktivirati opcijsko zadnje strešno okno s senzorjem za dež in dvosmernim ventilatorjem.
Apollo je bil opremljen s komarniki, tudi tistim pri zadnjih dvokrilnih vratih. Veliko je tudi ambientalne svetlobe, ki pričara lepo večerno vzdušje. Zunanja tenda je ročna in osvetljena, v zadnjem delu avtodoma pa je v dnu dovolj prostor za kamping mizo s štirimi stoli kot za različne druge pripomočke, ki v kamperju med daljšo potjo res ne smejo manjkati.
Oplova moč in varčnost
Testni apollo je postavljen na platformo opel movana, ki je po prehodu znamke pod skupno okrilje Stellantisa glede šasije, voznikovega prostora in pogona praktično identična dvojcu fiat ducato in citroën jumper. To vsekakor ni slabo, saj gre za eno najboljših in najbolj široko uporabljenih platform v svetu lahkih gospodarskih vozil zadnjega desetletja.
Kljub dolžini krepko čez šest metrov, zajetni širini in višini skoraj treh metrov sem se za volanom hitro počutil suvereno. Vgrajen je bil močnejši od obeh dizlov s 121 kW (+3.000 evrov), ki pa se mi zdi nujen vložek.
Z njim in ob pomoči kratkih nižjih prestav se namreč apollo ni branil niti strmega naklona po serpentinah, kjer je že veljala prepoved za nekoliko težja vozila. Na drugi strani pa je na avtocesti apollo zlahka sledil avtomobilom pri najvišji omejitvi in torej ni bil nikakršen polž, s čimer velikokrat obkladamo klasične kamperje. Počutil sem se torej, kot da se z navadnim avtom odpravljam na drug konec celine, le da me tokrat ni prav nič skrbelo, kako bo s postanki in spanjem.
Najboljši vtis pa je Oplova oznaka pustila glede porabe, saj je kljub priganjanju apollo porabil le okoli 10 litrov dizla na 100 kilometrov. Z nežnejšo vožnjo bi bila številka gotovo enomestna.
Omeniti moram vgrajen Garmin paket multimedije z 8-palčnim zaslonom. Ko voziš takšno vozilo, se ne gre zanašati na Google Maps in podobne aplikacije, saj bi se zelo hitro kje zataknil. Garmin pa na podlagi vnosa zunanjih mer vozila in predvidene najvišje hitrosti precej bolj verodostojno išče primerne poti in točneje napoveduje prihod. V povezavi z aplikacijo na telefonu in avtomatsko sinhronizacijo je bilo iskanje poti še dodatno poenostavljeno.
Sredinski zaslon hkrati služi za dvojno vzvratno kamero, ki ponuja sliko tik za vozilom ali pa nekoliko dlje in tako med vožnjo nadomešča manko notranjega vzvratnega ogledala.
Dve stvari, ki sta me zmotili
Če bi moral izpostaviti dve stvari, ki sta me pri robeta apollu zmotili, naj kot prvo navedem dvojno klop za zadnja sopotnika. Je predvsem klop in zato na daljših poteh premalo udobna, naklon je praktično pokončen. Pojavljajo se tudi pomisleki glede varnosti takšnih klopi v primeru trkov, vendar industrija avtodomov za zdaj ne ponuja boljšega kompromisa.
Druga pripomba se dotika same tehnične osnove karoserije iz takratnega sodelovanja med koncernoma PSA in Fiatom, saj je kljub vmesnim izboljšavam stara reci in piši že 17 let, Opel pa je po logičnem prenehanju sodelovanja z Renaultom zaradi sprememb v lastništvu vse skupaj samo podedoval. Prišel je že čas, da bi pri Stellantisu napravili konkreten korak naprej glede na primer še vedno zelo položnega položaja volana ali pa možnosti vgradnje sodobnejših asistenčnih sistemov, od katerih naj omenim samo radarski tempomat in AEB.
Morda celo edina vstopnica v svet kamperjev
Sicer pa me je apollo zares pozitivno presenetil, saj mi je po dveh nočitvah v njem in okoli tisočaku raznovrstnih kilometrov dokazal, da je lahko moderen kamper zelo udoben, vsestranski in nenazadnje hiter. Zdi se mi izvrstna vstopnica v svet kamperjev za manj izkušene, po drugi strani je v takšni ali nekoliko prilagojeni konfiguraciji idealno vozilo za odkrivanje sveta v zrelih letih.
Osnovna cena za apolla z močnejšim dizlom brez dodatkov je malenkost prek 70 tisoč evrov, s čimer je to tudi najdražji Robetin model z izjemo linije Schumacher. Tudi sicer pa so začetne cenovne razlike med petimi Robetinimi 'bogovi' relativno majhne in znotraj razpona petih tisočakov.
Vse je namreč odvisno od dodatne opreme, tam pa lahko cena švigne tudi mimo stotih tisočakov.
Naj jih pošljejo v Palistino!
Ti kamperji so pa ena siromaščina za potovanja. Ja, za tiste, ki odljudeno solirajo po omejenih krajih, imajo sobarico, čistilko …
Čudno, da se ni še noben pritoževal, ker ni EV ampak dizel. Eko pa to 🤔