Več sindikalnih predstavnikov je danes izrazilo nasprotovanje predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim prinaša tudi zakonsko podlago za delovanje platform, kot je Uber. Poudarili so, da takšne platforme pogosto temeljijo na kršenju delovnopravne zakonodaje, saj vozniki nimajo urejenega statusa zaposlenih.
Generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa iz zvez Slovenije Saška Kiara Kumer je spomnila, da naj bi predlog novele, ki je v parlamentarni obravnavi, poleg vožnje s taksimetri omogočil tudi vožnjo s pomočjo aplikacij, ki uporabniku omogočijo, da poišče voznika in opravi prevoz z že dogovorjeno ceno. "Ministrstvo pri tem izpostavlja digitalizacijo, vendar pa vsi že poznamo elektronske aplikacije za naročanje in plačevanje prevozov," je dejala.
Prepričana je, da so se takšne prakse doslej izkazale kot izrazito slabe za zaposlene. Uber ima ogromno odprtih sporov z delavci, nekaj jih je pa podjetje tudi že izgubilo. "Tam, kjer so ga sprejeli pod njegovimi pogoji, se je povečala prekarizacija, zmanjšala pa se je varnost prevozov," je dodala.
Izpostavila je, da bi tak zakon moral obravnavati Ekonomsko-socialni svet, pri njegovem nastajanju pa ni sodelovalo niti ministrstvo za delo, zato v sindikatu menijo, da bi bilo treba predlog novele umakniti iz obravnave in ga poslati v medresorsko usklajevanje.
Ne strinjajo se, da bi na trgu taksi storitev veljal monopol, pri tem pa že sedaj večina taksistov komaj zasluži za preživetje. Če bi delali za Uber, bi bil njihov zaslužek še manjši, je dodala Kumerjeva.
Opozarjajo na zmanjševanje delavskih standardov
Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus je ob tem izpostavila težave prekarnih oblik dela. Predlog novele po njenih besedah prinaša le zmanjševanje delavskih standardov in širjenje prostora za prekarne oblike dela. "Ter da se Uberju omogoči, da pride v Slovenijo," je dejala.
Prakse, ki jih je Uber pokazal v drugih državah in zaradi katerih je v nekaterih celo prepovedan, so, kot je izpostavila, predvsem kršenje delovne zakonodaje, ker voznicam in voznikom ne priznava statusa zaposlenih, ne glede na obseg dela, ki ga opravijo. Poleg tega Uber po njenih besedah krši zakonodajo, ki določa varnostne standarde v prometu in na delovnem mestu, postavlja pa se tudi vprašanje ranljivosti baz podatkov Uberjevih voznikov in strank.
"Uber se sicer spreneveda, da samo želi nuditi možnost izbire pod enaki pogoji kot ostali, vendar je to debela laž," je poudarila in dejala, da se Uber izogiba kakršnikoli odgovornosti do voznikov.
Sindikalna zaupnica sindikata taksistov Petra Krištof je ob tem dodala, da morajo vozniki Uberju plačevati precej večji delež prihodkov, kot jih slovenski taksisti plačujejo dispečerskim centrom za posredovanje strank.
Ob tem so v sindikatu dodali še, da so njihovi sindikalni zaupniki v zadnjih dneh deležni številnih pritiskov, ker nasprotujejo predlagani noveli zakona o prevozih v cestnem prometu.
Spremembi zakona nasprotujejo tudi v Levici, kjer so zapisali, da taksisti v Sloveniji že danes niso deležni najosnovnejših delavskih pravic. Njihov položaj je že dlje časa slab zaradi prekarizacije, neomejenega delovnega časa in nizkih plač. Pravice do bolniške ali dopusta pa v praksi skorajda ne poznajo.
Minister: Modernejša in cenejša storitev
Novela zakona o prevozih v cestnem prometu, ki prinaša podlago za delovanje platform, kot je Uber, cilja na modernejšo in cenejšo storitev na področju prevozov, je dejal minister Jernej Vrtovec. Izpostavil je, da ne spreminja obstoječih pravil, da upošteva delovnopravno zakonodajo in bistveno izključuje delo na črno.
Da sistem na področju prevozov v cestnem prometu, ki ga imamo trenutno, ni dober, po ministrovih besedah med drugim dokazuje raziskava Valicona, v kateri je večina, 52 odstotkov, vprašanih trdila, da na področju taksi storitev pogosto prihaja do preplačil. "Še nekaj več, kar 57 odstotkov, se strinja s trditvijo, da se tujcem in turistom pogosto zaračunavajo celo višje cene. Še 40 odstotkov pa jih je mnenja, da jih vozniki peljejo po daljši poti," je raziskavo povzel minister.
Glede socialnega dialoga okoli novele zakona je Vrtovec izpostavil, da se je Ekonomsko-socialni svet z njo seznanil in jo z dvema glasovoma za in enim proti podprl. Za sta bili delodajalska in vladna stran, je dodal.
Dotaknil se je tudi očitkov o prekarizaciji, s katero po ministrovih besedah strašijo sindikati. "Z zakonom ne spreminjamo nobenih obstoječih pravil. Vsi vozniki, ne glede na to, ali bodo vozili s taksimetrom ali prek aplikacije, bodo morali imeti sklenjeno delovno razmerje po delovnopravni zakonodaji z vsemi dovoljenji, kar bistveno izključuje tudi delo na črno," je poudaril in dodal, da enako velja že danes.
Taksisti po ministrovih pojasnilih pri delu uporabljajo svoj avto, imajo s.p. in najemajo zelo drage storitve dispečerskih centrov, katerim morajo vsak mesec odšteti neko vsoto denarja. "Pravila bodo po tem zakonu za vse enaka," je ponovil.
"Nekateri v tej državi so za ohranjanje monopolov, privilegijev, zato so pripravljeni narediti vse, od zapiranja ulic do groženj, psovk, kričanja na sestankih, ko se želimo pogovarjati ... To je nesprejemljivo in obsojanja vredno," je odgovoril kritikom novele zakona.
Vrtovec je poudaril še, da zakon ni pisan za Uber. "Zakaj govorimo samo o tem ponudniku. Lahko govorimo o aplikacijah, ki jih lahko razvije tudi slovenski trg. Bistveno je, da se spoštuje slovenska delovnopravna zakonodaja in da se davki plačujejo v Sloveniji," je dejal.
Novelo zakona bo po ministrovih besedah maja na seji obravnaval pristojni odbor DZ za infrastrukturo, nato bo predvidoma še isti mesec o njen odločal DZ. Od konca maja naprej bodo tako vrata boljšemu sistemu na področju prevozov odprta, je sklenil.
Konkurenca ni še nobenemu državljanu škodila, kvečjemu bo sedaj balkanski taxi mafiji, katera bo morala spustiti cene.
uber je nekaj podobnega kot google,FB in booking, torej en portal ki ponuja neko uslugo. samo bistveno je da je …
Žalostno je, da lahko imajo neki tuji lobisti večji vpliv na vlado, kot ga imamo ostali davkoplačevalci in volivci, ki …