V javnosti se vsako leto pojavljajo številne špekulacije o vzdržnosti transporta na cestah v klasični obliki, kot ga poznamo danes, torej z motorji z notranjim zgorevanjem, ki kot pogonski energent uporabljajo bencin oziroma plinsko olje.

Pri Shellu so naredili raziskavo in na 48 straneh podrobno opisali scenarij za prihodnost. "Smrt" vozilom s konvencionalnimi pogonskimi agregati, kot jih poznamo danes, napovedujejo šele za leto 2070. Takrat naj bi bil predvidoma izdelan zadnji klasični agregat.

Vodik energent prihodnosti

Pri izdelavi strategije za prihodnost so se raziskovalci pretežno ukvarjali z izračunom datuma, ko bo transport ostal brez bencinsko in dizelsko gnanih agregatov, in tudi s tem, kateri pogonski energenti in tehnologije jih bodo zamenjale. Če gre verjeti Shellu, je prihodnost v vozilih na vodik. Vodik kot pogonski energent bo prevladoval tudi v javnem prevozu in težkem transportu.

Pri Toyoti so z vozilom na gorivne celice, ki za pogon uporablja vodik, že zakorakali v prihodnost z modelom mirai. Za zurnal24.si je v intervjuju spregovoril tudi Toyotin strokovnjak za področje gorivnih celic. V tej smeri razmišljajo tudi pri BMW, kjer naj bi prvo vozilo na vodik predstavili že leta 2020, še dve leti prej pa naj bi z dirkalnikom na vodik nastopili na vztrajnostni dirki 24 ur LeMansa.

Prednosti vozil na vodik so ničelne emisije škodljivih plinov in to ne na račun zmanjševanja dosega z enim polnjenjem posode za gorivo, ki je tudi enkrat daljši kot pri klasičnih električnih baterijskih vozilih. Tudi polnjenje vodikovih avtomobilov na polnilnih postajah ne zahteva več kot tri minute časa, kar je občutno manj kot pri električnih vozilih, ki jih je treba polniti več ur, na hitrih polnilnicah pa vsaj pol ure.

Trenutno največja težava vodikove tehnologije je infrastruktura, ki je draga, polnilnic pa je izredno malo. Tudi cena vozil na vodik je veliko višja od električnih vozil.

Potreba po nafti bo večja in večja

Pri Shellu v analizi svoje raziskave opažajo še nekaj, kar je zelo pomembno za naftno industrijo. Leto, ko naj bi izumrli klasični pogonski motorji, je oddaljeno še več desetletij. Bolj natančno, to naj bi se zgodilo leta 2070. Potreba po klasičnih pogonskih gorivih bo konstantno rasla vse do leta 2035, ko bodo zaradi izboljšav masovno na cesti vozila na plin, hibridi in električna vozila, povpraševanje po nafti pa bo začelo padati.

Podobe analize so naredili že pred četrt stoletja. Takrat se je predvidevalo, da bo nafte zmanjkalo do leta 2020. V vmesnem času se je zgodilo marsikaj, kar takrat raziskovalci takrat niso predvidevali - od globalne recesije, ki je zmanjšala potrebo po nafti za določen čas, do razvoja tehnologij za proizvodnjo nafte iz skrilavca, odkritja novih nahajališč nafte in novih tehnologij za črpanje nafte in velikih globin morja. Slednje je povzročilo velik cenovni skok nafte, a se je hkrati "era naftne civilizacije" zamaknila v prihodnost, kot kaže najmanj za pol stoletja.