V javni obravnavi je posodobljeni zakon o cestah, ki sodi med ključne pravne dokumente za odvijanje cestnega prometa. 

Med spremembami, ki bodo v primeru potrditve predlaganega besedila zakona v državnem zboru najbolj vidne, je občutna omejitev oglaševanja ob državnih cestah izven naselja in ob avtocestah. Dodan je namreč pojem varovalni pas za postavljanje oglasov. 

"Oglaševanje je enako kot sedaj prepovedano v območju državne ceste, se pa dodatno vzpostavlja varovalni pas za oglaševanje ob državni cesti zunaj naselja, v katerem je oglaševanje prav tako prepovedano," so novo ureditev za Žurnal24 pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Jernej Vrtovec. "V primerjavi s sedanjo ureditvijo to pomeni, da oglaševanje ob državnih cestah zunaj naselja ne bo več prepovedano samo v varovalnem pasu državne ceste, ki je različen v odvisnosti od kategorije ceste (regionalne ceste 15 metrov, glavne ceste 25 metrov, hitre ceste 35 metrov, avtoceste 40 metrov), ampak tudi v dodatnem 50 metrskem varovalnem pasu, kjer bo v prihodnje izrecno prepovedano zgolj oglaševanje."

Konkretno to pomeni, da ob avtocesti v širini 90 metrov v eno in drugo smer ne bodo več smeli stati oglasi, merjeno od zunanje meje cestnega zemljišča - sveta. Da bi nek oglaševalec še vedno želel opozarjati nase mimovozeče voznike, bi torej potreboval zares velikanski objekt.

Ob glavni cesti bo izven naselja ta pas brez oglasov širok 75 metrov, na regionalki pa 65 metrov. Zakon bo omogočil določene izjeme, a glede na tip ceste le znotraj ožjega varovalnega pasu. Še vedno bo na primer mogoče postaviti objekt za oglaševanje s funkcijo usmerjanja k nekemu bližnjemu gospodarskemu subjektu ali pa k bencinski črpalki. 

Vse oglase, ki danes stojijo znotraj predvidenega "čistega" pasu, bodo morali lastniki odstraniti v roku enega leta po uveljavitvi zakona. Zagrožena kazen za posameznika je še naprej 2.000 evrov in 8.000 evrov za pravno osebo ter podjetnike. Uvaja pa se tudi milejša kazen 500 evrov za posameznike, ki bi zakon kršili z oglasem, manjšim od petih kvadratnih metrov.

xxx

Vojna z oglaševalskimi lobiji zdaj na treh frontah

Za prepoved obcestnega oglaševanja si številna društva in organizacije, tudi s področja krajinske arhitekture, prizadevajo že leta. Izrazito nenaklonjeni so mu tudi pri upravljavcu avtocest Darsu. Poleg kazenja kulturne in naravne krajine največ očitkov leti na nepotrebno jemanje pozornosti voznikov ter s tem slabšanje varnosti. 

"Na ekskluzivnih lokacijah in najbolj prometnih odsekih slovenskih avtocest vam zagotavljamo ..."

Pot do popolne odprave bo še trnava in gre prek lobistov in strankarskih interesov, saj se postavlja vprašanje, ali bodo odločevalci vzdržali pritisk močnega oglaševalskega lobija, ki je v preteklosti že večkrat uspešno zavrl podobne poskuse. 

Še posebej elitni so za oglaševalce prav oglasi ob avtocestah, kjer so v zadnjih letih zrasli velikanski objekti. "Na ekskluzivnih lokacijah in najbolj prometnih odsekih slovenskih avtocest vam zagotavljamo dolg čas izpostavljenosti vašega sporočila. Zaradi odsotnosti ostalih oglasnih površin ob giga panojih je tudi zaznavnost sporočila velika in to vseh 24 ur na dan. Poleg standardnih giga panojev, vam lahko ponudimo tudi glede na vaše potrebe nameščene in umeščene montažne oglasne površine enakih dimenzij na poljubni lokaciji ob avtocesti." Tako se hvali eden od največjih ponudnikov "giga" plakatov, ki naj bi z njimi dnevno zajel tudi po 480.000 tisoč ljudi, specializiran pa je tudi za oglaševanje ob mestnih vpadnicah.

Zaš Brezar iz Društva za promocijo krajinske arhitekture Landzine že dolgo opozarja na prenasičenost komercialnega oglaševanja v javnem prostoru. Korak v smer zmanjšanja oglasov izven naselij in ob avtocestah iz zakona o cestah pozdravlja, a se mu še pomembnejša zdi prepoved oglaševanja na kmetijskih površinah, ki naj bi ga prinesla sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih. V predlogu, ki je bil že lansko jesen poslan v javno obravnavo, nato pa poniknil v pisarnah ministra Jožeta Podgorška, je pisalo, da "na kmetijskih zemljiščih ni dopustna postavitev reklamnih panojev ali izvajanje drugih oblik oglaševalske dejavnosti. V primeru oddaje kmetijskega zemljišča v zakup je za uporabo zemljišča, ki je v nasprotju s tem zakonom, odgovoren lastnik zemljišča."

V redni parlamentarni obravnavi pa je od poletja naprej že predlog posodobljenega Zakona o urejanju prostora, pod katerega je podpisan okoljski minister Andrej Vizjak. Predlog besedila pravi, da na območjih, "ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, in se ne nahajajo v poselitvenih območjih, je ne glede na določbe prostorskih aktov prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje, razen če gre za postavljanje začasnih objektov ali naprav, namenjenih informiranju v času prireditev, ali za izobraževalne namene."

andrej.leban@styria-media.si