Minuli teden je bil na naših avtocestah in drugih glavnih prometnicah izredno obremenjen zaradi kombinacije praznikov v zahodnih državah in gostega prometa tovornjakov, ki se je mešal z dnevnimi migranti. Nepredstavljivo se zdi, da bi bil pretežni del teh vozil v tranzitu že električnih in bi na poti čez Slovenijo potrebovali energijo za polnjenje.

Eles miri: polnilnice sodijo na avtoceste

Državni distributer prenosnega omrežja Eles zanika trditve, da mu avtocestno omrežje ni prioriteta pri postavljanju prihodnjih polnilnih parkov za električna vozila. Pisali smo namreč o novem zakonu o infrastrukturi za alternativne vire energije, ki med drugim predvideva vzpostavitev celostnega polnilnega omrežja za električna vozila. Zanj bi kot sistemski operater prenosnega omrežja skrbela družba Eles. 

V zakonu je zapisano, da morajo imeti prednost pri vzpostavljanju parkov lokacije, kjer je že na voljo primerno električno omrežje z zadostno močjo. Zakon torej eksplicitno ne govori, da mora biti polnilni park del avtocestnega omrežja, torej prednostno na postajališčih. V delu javnosti so se zato pojavili pomisleki, ali bo Eles sploh upošteval interes voznikov in lokalnega okolja in ali bo zaradi dodatnih investicijskih stroškov pripravljen vzpostavljati polnilne parke na avtocestah, najraje na primernih obstoječih postajališčih. 

V skladu s strategijo Evropske unije bi morala tako kot ostale članice Slovenija na vsakih 60 kilometrov TEN-T omrežja vzpostaviti ustrezen polnilni park za osebna in gospodarska vozila.

K temu napeljuje dejstvo, da prva dva napovedana parka ne bosta stala na avtocesti. V Kranju ga bodo vzpostavili sredi mesta, kar bi lahko zelo obremenilo že tako polne vpadnice. V Novem mestu bi šlo za novogradnjo v bližini izvoza z avtoceste. V obeh primerih bodo uporabniki električnih avtomobilov in tovornjakov izgubljali čas, da bodo prišli do polnilnega parka, na katerem so predvidene ultrahitre polnilnice in druga servisna infrastruktura.

"Lokacije bodo izbrane na podlagi presečišča prometnih in elektroenergetskih tokov ter potrditve s strani operaterjev polnilnic, ki bodo na teh lokacijah izvajali storitev polnjenja."

Eles

Na Elesu so na vprašanje Žurnala24 zatrdili, da so očitki glede prioritetnega vzpostavljanja parkov izven avtocest odveč. Tudi za Eles je namreč "lokacija znotraj avtocestnega telesa najboljša izbira."

"Alternativno bomo polnilne parke nameščali v bližino priključkov avtocestnega omrežja, če prostorsko počivališča ne bodo zadosti velika ali pa 110 kV elektroenergetski priključek prostorsko ne bo izvedljiv," dodajajo pri Elesu.

Glede lokacij polnilnih parkov pa pri Elesu še ne želijo govoriti, saj naj še ne bi bile določene. "Lokacije bodo izbrane na podlagi presečišča prometnih in elektroenergetskih tokov ter potrditve s strani operaterjev polnilnic, ki bodo na teh lokacijah izvajali storitev polnjenja."

Polnilna parka v Kranju, ki bo na območju garaž podjetja Arriva zgrajen predvidoma do drugega leta, in v Novem mestu, kjer naj bi novogradnja stala dve leti kasneje, bosta po trditvah Elesa zgolj demonstracijski lokaciji. "Na njih bomo testirali nekatere ključne tehnologije in poslovne modele. Ti lokaciji nista predvideni za reševanje trenutnih potreb Slovenije po hitrih polnilnicah. Slednje moramo čim prej rešiti z nadgradnjo obstoječih polnilnic na avtocestah," še enkrat zagotavljajo pri Elesu.

Kot je bilo razumeti predstavnika Darsa na nedavnem strokovnem posvetu o polnilnih parkih v Ljubljani, upravljavec avtocestnega omrežja v pripravo zakona o polnilni infrastrukturi ni bil aktivno udeležen. Dars opozarja, da ima sam kot upravljavec pri vzpostavljanju ustrezno zmogljive napeljave in polnilne infrastrukture na obstoječih počivališčih velikokrat zvezane roke, saj je omejen s prostorskimi načrti, ki morajo najprej skozi postopke ustreznih prilagoditev. Prav tako ga omejujejo dolgoročne pogodbe s trenutnimi ponudniki bencinskih postaj. 

Foto: Andrej Leban Električna polnilnica polnjenje Petrol

Opozorilo iz Nemčije: za eno tipično bencinko potrebujemo 600 polnilnic

V Nemčiji so v zadnjem obdobju objavili več analiz glede vzpostavljanja polnilne infrastrukture za tranzitni promet. Skupna ugotovitev je, da bodo potrebna velikanska vlaganja. Profesor Michael Bargande iz univerze v Stuttgartu za Nemčijo trdi, da država močno podcenjuje potrebe glede polnjenja vozil v tranzitu. Polnilnice za takšne namene morajo omogočati hitro polnjenje z vsaj 100, še raje pa 150 ali celo 250 kW moči, kar seveda zahteva močno zaledno infrastrukturo. Vsak sodobni električni avto, ki že omogoča tako hitre polnilne moči z enosmernim tokom, v povprečju še vedno potrebuje okoli pol ure, da se napolni do 80 odstotkov.

Prek te meje se polnjenje zelo upočasni in niti stroškovno ni več smiselno. Bargande je ta dejstva primerjal s tipično bencinsko postajo v času množičnih migracij. Izhajal je iz dejstva, da je mogoče iz vsakega točilnega mesta v minuti pretočiti 35 litrov goriva, kar je enako moči 18 megavatov.

Električni avti so seveda bistveno učinkovitejši od termično gnanih, vseeno pa to pomeni, da bi ob povprečni moči polnjenja 120 kilovatov na električni polnilnici potrebovali kar 50 polnilnih mest, da bi v eni uri poservisirali enako število vozil. Tipična črpalka pa ima danes 12 točilnih mest, kar v sezonskem času stoodstotne obremenitve ustreza 600 električnim polnilnicam, je za Focus opozoril Bargande. 

andrej.leban@styria-media.si