Razvojni zametki kažejo, da se bo dalo učinkovitost motorjev z notranjim izgorevanjem še izboljševati. Po mnenju izvedencev so za varčevanje z gorivom in za manjše onesnaževanje izrazito velike razvojne možnosti pri Ottovih bencinskih motorjih.

Turbine in manjši motorji pomembnejši od elektrike

Velik varčevalni potencial predstavlja predvsem zmanjševanje prostornine teh motorjev (downsizing) in tehnologija turbinskega polnjenja motorjev. Po mnenju izvedencev sta ti dve razvojni možnosti (zmanjševanje motorjev in turbinsko polnjenje) pomembnejši za čistejše avtomobile kot pa elektrifikacija pogonskega sklopa.

Električni avtomobilski pogoni so za porabnika še predraga možnost. Razvojne rešitve, ki se nakazujejo za bencinske motorje, bodo vsekakor precej cenejše. Pričakujejo močan razvoj sistemov za neposredni vbrizg goriva pri bencinskih motorjih (sistemi DI). Z neposrednim vbrizgom bo možno zmanjšati količino ogljikovega dioksida (CO2) v izpušnih plinih in tudi količino dušikovih oksidov (NOx).

Veliko vlogo bo pri tem opravila nova vrsta injektorjev. Njim pripisujejo možnost za bistveno zmanjšanje sajastih delcev pri zgorevanju goriva, ker bodo zgorevanje lahko hitro prilagajali različnim obremenitvam motorjev. Izrazito se bodo povečali tlaki, s katerimi injektorji vbrizgavajo gorivo v valje, in bodo pri bencinskih motorjih dosegli od 200 do 400 barov, natančneje pa bodo tudi usmerjali brizg goriva v različne dele zgorevalne prostornine v valjih. Celoten proces vbrizgavanja goriva bodo vodili motorni krmilniki, za katere razvijajo nove koncepte delovanja. Od njih bo odvisno tudi delovanje ventilov, ki s prilagojenim (t.i. variabilnim) delovanjem lahko močno vplivajo na porabo goriva.

Foto: EPA Izpuh

Čistejše zgorevanje goriva

Z neposrednim vbrizgom goriva in variabilnim delovanjem ventilov je povezano tudi vračanje dela izpušnih plinov v zgorevalni proces. Napovedujejo, da je v nizkotlačnem vračanju ohlajenih izpušnih plinov še veliko možnosti za čistejše zgorevanje goriva.

Foto: Mazda Mazda Skyactiv-G Nove možnosti odpira tudi nova generacija turbinskih polnilnikov, ki se veliko bolj dinamično odzivajo na potrebe motorja. Njihovo delovanje bodo nadzirali visokotemperaturni senzorji in jih varovali pred okvarami, ki zdaj v glavnem nastajajo zaradi previsokih temperatur. Nova vrsta teh temperaturnih senzorjev bo uporabljena tudi v izpušnih napravah, kjer pa so še pomembnejši senzorji za dušikove okside in senzorji za trde delčke, ker je od njihovih podatkov odvisno tudi krmiljenje motorja oziroma nadzorovanje delovanja motorja in motornih sistemov. Ti senzorji bodo v bodoče posredovali veliko bolj natančne podatke o škodljivih emisijah v izpušnih plinih. Prihaja tudi nova vrsta senzorjev, ki meri tlak v valjih motorja in posreduje natančne podatke osrednji motorni krmilni enoti. Na podlagi njihovih podatkov bo natančnejše doziranje goriva v valje.

V celoti vzeto: napovedujejo, da bo razvoj bencinskih Ottovih motorjev v naslednjih letih zelo hiter in da bodo leta 2017 lahko v celoti izpolnili zahteve po zmanjšanju škodljivih primesi v izpušnih plinih, ki jih predpisujejo v EU (okoljevarstvena norma euro 6c) in drugih državah.