Inštitut VIAS iz Bruslja je predstavil rezultate najnovejše mednarodne raziskave ESRA3 (E-survey of Roads Users Attitude). Raziskava temelji na obsežnem zbiranju podatkov 39 evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije.
Pregled ponuja nacionalne kazalnike varnosti v cestnem prometu s poudarkom na infrastrukturi, s strani Slovenije je sodelovala Agencija za varnost prometa. V raziskavi v obliki spletnega vprašalnika je sodelovalo 37.000 udeležencev v prometu v starosti od 18 do 74 let. Iz Slovenije je sodelovalo 945 respondentov, ki so odgovarjali glede na lastne ocene pogostosti nekega vedenja v zadnjih 30 dneh. Letos so še posebno pozornost namenili voznikom e-skirojev ter ranljivim udeležencem.
Glede pripenjanja rezultati zelo spodbudni
Razmere v Sloveniji niso le negativne. Tako raziskava razkriva, da se slovenski vozniki in voznice pripenjajo bolj dosledno od povprečja 39 držav in da so skoraj povsem v povprečju glede uporabe varnostnega pasu pri potnikih zadaj. V Sloveniji smo precej boljši glede pripenjanja otrok v avtih, tako v otroške sedeže kot pri tistih, ki sedežev ne potrebujejo več.
Prehitevamo pri hitrosti in alkoholu, vozimo utrujeni
Slabša stran slovenske statistike pa se začne pri vprašanjih hitrosti in alkohola, je razvidno iz uvodnega poročila, ki so ga pripravili na Agenciji za varnost prometa. Sodelujoči iz Slovenije so kar v petini primerov oziroma za pet odstotkov nad evropskim povprečjem navajali, da so v zadnjih 30 dneh vozili pod vplivom alkohola (povprečje EU39 15,4 odstotka, Slovenija 20,4 odstotka). Alkohol je prisoten kar pri okoli tretjini vseh nesreč s smrtnim izidom v Sloveniji. Pod povprečjem pa smo vsaj glede na samokritičnost sodelujočih glede pogostosti vožnje pod vplivom mamil.
Še huje je glede hitrosti, ki je prepoznan kot poglavitni vzrok za nastanek hudih prometnih nesreč v naši državi. Da je peljalo hitreje od predpisanih omejitev na avtocesti ali hitri cesti, je odgovorilo kar 67 odstotkov sodelujočih iz Slovenije, medtem ko je evropsko povprečje za 17 odstotkov nižje oziroma znaša 50 odstotkov. Razmerje med Slovenijo in povprečjem je glede pogostosti prekoračitve hitrosti podobno na cestah izven mest in sicer 70 proti 53 odstotkom.
Nad povprečjem je pri nas tudi število takšnih voznikov, ki niso prilagodili hitrosti razmeram na cesti, kot so slaba vidljivost, gost promet, več ranljivih udeležencev v prometu ... Povprečje za EU39 znaša dobrih 30 odstotkov, v Sloveniji skoraj 36 odstotkov.
Za volanom nadpovprečno klepetamo, peš pa ne
Še en zelo skrb vzbujajoč dejavnik, značilen za slovenske voznike, je pogostost vožnje v stanju utrujenosti. Slovenski respondenti so v 22 odstotkih priznali, da so zaradi utrujenosti le stežka držali odprte oči, pa so vseeno vozili. Evropsko povprečje je 18 odstotkov.
Očitno ne pomagajo niti kazni za nepravilno uporabo mobilnika za volanom, v Sloveniji smo za sedem odstotkov nad evropskim povprečjem, ki znaša 22 odstotkov. Sicer dovoljeno klepetanje za volanom ob uporabi prostoročnega sistema pa presegamo kar za 13 odstotkov oziroma 64 odstotkov pri nas in 51 odstotkov drugod po Evropi.
Pozitivno je, da se pešci v Sloveniji kot edina izmed skupin prometnih udeležencev počutijo nekoliko varneje kot drugje, bolj tudi spoštujejo pravilo rdeče luči na prehodu za pešce. Zanimivo smo v naši državi manj naklonjeni, da med hojo uporabljamo telefon, redkeje tudi uporabljamo slušalke, celo nekoliko manjkrat smo kot pešci udeleženi v prometu pod vplivom alkohola.
Vozniki avtov, motorjev, koles in e-skirojev se v Sloveniji počutijo nevarneje od evropskega povprečja.
Pri uporabi novih sredstev mobilnosti pa spet pogosteje od ostalih Evropejcev kršimo pravila. Uporabniki e-skirojev so v kar 50 odstotkih (Evropa 44 odstotkov) odgovorili, da so v zadnjih 30 dnevih vozili po pločniku in ne po kolesarski stezi.
Rdečo luč na semaforju prevozi 17 odstotkov voznikov e-skirojev, kar je precej manj kot drugje po Evropi, "naši" tudi manjkrat vozijo pod vplivom alkohola ali pa v dvoje.
inndigokid, če si se rodil v dobi, v kateri narašča število teh otrok, si nikakor ne domišljaj, ( glede na …
Zanimivo,da imamo ene najslabše vzdrževanih cest v evropi in večkrat je tudi to vzrok težkih nesreč,pa o tem nikdar niti …
Alkohol je prisotnen pri tretjini prometnih nesreč. Torej je nevarneje voziti trezen, če je še vedno dve tretjini nesreč zakrivil …