Blato, strm teren in voda so razmere v katerih se lahko znajdemo tudi vozniki vozil s klasičnim pogonom. Kako se soočiti s tovrstnimi razmerami? Kje se naučiti terenske vožnje?
Hrvati pred nami
"Smotrno bi bilo, da bi že proizvajalci vozil s pogonom 4x4 poskrbeli za osnovne veščine. Škoda je, da nekdo zapravi 70 tisoč evrov za nakup avtomobila, potem pa se z njim pelje le do vikenda, ki je mogoče 100 metrov stran od glavne ceste," pravi puščavski lisjak in dodaja, da za razliko od Madžarske, Avstrije in Hrvaške pri nas ni terenskih poligonov, kjer bi se lahko naučili terenske vožnje. "Imamo nekaj poligonov, premičnih in mobilnih. Koliko inštruktorjev je šolanih in koliko priučenih, tega ne vem. Mislim, da šole varne vožnje imajo te programe, je pa težava v izvajanju na terenu, ker pravega poligona nimamo", pravi Stanovnik.
Redki potrebujejo surove terence
Športni terenci, ali popularno SUV vozila, niso pravi, surovi terenci, kot smo jih poznali včasih. Tudi ljudje, ki tovrstna vozila kupujejo, so drugačni. "To so avtomobili, ki nudijo večjo varnost v primeru bočnega naleta, večjo preglednost, omogočajo nekatere nadstandardne zadeve, zato se ljudje v njih počutijo bolje tudi v slabih vremenskih razmerah, kot je sneženje. Da bi pa to bili "hard" terenci z ročnimi pomagali, zaporo diferenciali, itd., to niso. Zdaj vse delo opravi elektronika," pravi inštruktor vožnje in dodaja, da v Sloveniji le redki res potrebujejo prava terenska vozila.
"Če smo čisto pošteni, skoraj nihče. Potrebujejo jih profesionalnci, kot so gozdarji, lovci, elektro vzdrževalci, vzdrževalci določenih komunikacijskih oprem, oziroma sistemov ... Oni se morajo z orodjem prebiti na težko dostopno področje. Ljubitelji in rekreativci so lahko zadovoljni s pol-terenci oziroma popularnimi SUV vozili," še pravi Stanovnik, ki smo ga vprašali kaj so glavne napake voznikov pri terenski vožnji? "Definitivno neizkušenost. Marsikdo, ki kupi terenca, bi se najraje s preizkusnimi tablicami zapeljal na zahteven teren. Takrat se lahko hitro pripeti nesreča, pride tudi kršenja predpisov, kje se je dovoljeno voziti in kje ne, in so zelo striktni. Marsikdaj vozniki terencev mislijo, da so vsemogočni, saj dobro pospešujejo, ne vedo pa, da je avto težji in da se to pozna pri zaviranju."
Z Miranom Stanovnikom smo se popeljali tudi po nekdanjem tankovskem poligonu na Vrhniki, kjer nam izdal nekaj nasvetov, kaj storiti v kritičnih situacijah na terenu?
Ko obstanemo na klančini
Ko obstanemo v blatu
Stanovnik pravi, da mora tisti, ki se spusti na teren, s sabo vzeti gumijaste škornje in si vzeti toliko časa, da pogleda, kam se spušča. Če je pred vozilom luža, naj preveri, kako globoka je voda, naj preveri ali je podlaga trda, ali je spodaj malo blata. Če nas pripelje situacija do tega, da nasedemo v blato in se kolesa vrtijo v prazno, moramo preveriti možnost izvleke. Lahko si pomagamo z naravnimi materiali, od vej, kamenja, skal, ki jih postavimo pod kolesa.
Globoka voda
Stanovnik pravi, da želijo imeti včasih ljudje nepotrebnem avanturo, na koncu pa ugotovijo, da ji niso kos. Tudi če so poznavalci terena, niso poznavalci razmer, ki so nastale. Zato se lahko hitro znajdejo v situaciji, ko jih narava preseneti, kot je deroča reka ali struga. Takrat je vrag odnesel šalo. Če ugotovimo, da se vodo da prečkati, je to treba narediti previdno. Voda ne sme biti premikajoča, deroča. Če gre za luže in voda ne seže več kot do koles, ne smemo zapeljati na hitro. Moramo voziti s hitrostjo vala, ki ga dela avto pred sabo. V nasprotnem val vrže vodo in blato nazaj na hladilnike vode. Tam se blato posuši, hladilniki pa ne opravljajo svoje funkcije in pride do pregrevanja. Ko pridemo na suho, je treba poskrbeti, da so hladilniki čisti.