• Rabljena čelada? Ne, hvala!
• Kako pravilno vzdržujemo motoristično čelado?
• Kavbojke s ščitniki in kevlarjem gredo za med
• Olje za avto ni primerno tudi za motocikel

V aprilu je en dan ozračje segreto na skoraj 30 stopinj, naslednji dan je zjutraj tudi 0 stopinj Celzija. Kako nevarno je to za motoriste?
Foto: AMZS Vojko Safran Na začetku sezone so vremenski pogoji spremenljivi. V vsakem primeru je treba upoštevati, da je asfalt še vedno hladen. To pomeni slabši oprijem pnevmatike, posledično lahko pride tudi do zdrsa. Treba je upoštevati zatišne lege. Tudi, če sonce posije, so lahko v zatišni legi na cesti vlaga, mokrota, pesek. To je vse nevarno za zdrs.

Kako nevarno je to, da motoristi nekaj mesecev niso vozili motocikla?
V vsakem primeru bi motoriste opozoril, da so določene mišice, ki delujejo med vožnjo z motociklom, čez zimo počivale. Naša psihofizična kondicija je spomladi v bistveno slabšem stanju, kot jeseni. Predlagam, da na začetku sezone izberemo za začetek krajše izlete, nekje med 100 in 200 kilometri in nato stopnjujemo tempo. Po določenem številu prevoženih kilometrov nismo več osredotočeni, reakcijski čas se podaljšuje, vožnja pa je manj varna

Je pomembno ogrevanje pred vožnjo?
Zelo priporočljivo je že čez zimo skrbeti za to, predvsem z kardio vadbo. Pri vožnji se moramo zavedati, da tudi avtomobilisti v začetku sezone niso navajeni na prisotnost motoristov v prometu. Na to moramo biti pripravljeni. Motorist je slabše viden na cesti.

Foto: Gregor Prebil Motoristična čelada

Kaj so najbolj značilne napake, ki jih v začetku motoristične sezone delajo motoristi?
V bistvu so vsi željni prvih sončnih žarkov in izletov z motorjem. Je pa to zelo varljivo. Veliko jih pravi, da se bodo zapeljali nekam blizu, samo na kavo, v lokalno gostilno, zato oblečejo kavbojke, jakno, morda si na glavo poveznejo še čelado. To je vsa zaščita. Tudi v petih kilometrih lahko pride do nesreče.

Še velja, da je za motoriste najbolj nevarna okolica doma?
V domačem kraju smo malomarni, tako avtomobilisti, kot motoristi. Pozabljamo na prometno signalizacijo, ki je pomembna. Ponavadi gre za vožnjo na pamet, zato je v domačem kraju ponavadi največ težjih prometnih nesreč. V ovinke, ki jih poznamo peljemo hitreje, tudi, če je pred ovinkom znak za nevarnost. Tam je lahko odcep, pešec, traktor, zdaj se začenjajo pomladanska dela. Tudi cesta spomladi ni v takem stanju, kot je bila jeseni, lahko je na njen kakšna udarna jama več. To je zelo nevarno. Ko se peljemo v drugo okolje bolje spremljamo prometno signalizacijo.

Zakaj na tečaj, oziroma trening varne vožnje z motorjem?
Poznamo več različnih motorističnih programov. Imamo ogrevalne tečaje, individualne treninge, torej ena na ena, potem imamo intenzivne tečaje varne vožnje, to so začetni programi, motoristi pa se lahko vključijo tudi v nadaljevalne programe, program sopotnik … Zakaj na tečaj? Zato, ker se v nekem kontroliranem, varnem poligonu učimo pravilnih tehnik in vsega kar potem potrebujemo na sami cesti. Iskati limite motorja in samega sebe na cesti je lahko usodno. Cesta ne odpušča napake.

Ali zadnja leta na tečajih opažate kakšne spremembe. Ali tečajniki razmišljajo drugače o vožnji z motorjem, kot pred leti? Se zavedanje o varnosti na motorju izboljšuje?
Vedno več motoristov se odloča za naše programe varne vožnje. Tudi povratne informacije so pozitivne. Na začetku je bilo prisotno mnenje, zakaj bom hodil na tečaj varne vožnje, saj že vse znam? Tega je vedno manj. Motoristi spoznavajo, da je trening varne vožnje kakovostna zadeva. Če znamo voziti motor, še ne pomeni, da ga znamo tudi obvladovati. Tega se lahko naučimo le na tečajih.

Opazil sem, da so na tečajih v glavnem vozniki večjih motorjev.  Kaj pa vozniki mopedov, zakaj ne pridejo?
Na naših programih so motoristi od 125 kubičnih skuterjev, do velikih potovalnih motorjev. Mopedistov pa ni. Velikokrat gre za mladoletne osebe, ki nimajo tega razmišljanja, da bi to potrebovali, verjetno pa o tem ne razmišljajo niti njihovi starši. Moje mnenje je, da je zelo koristen tečaj varne vožnje tudi za mopediste. Tehnika vožnje je podobna kot pri težjih motorjih. Ne gre le za tehniko vožnje, tudi pravilna drža glava, pravilna uporaba zavor, zaviralne sile, manevriranje …  Za mopediste obstajajo posebni programi, saj imamo na naših tečajih program prilagojen dinamični vožnji, kateremu pa mopedisti ne bi mogli slediti. Se pa velikokrat udeležijo tečajev vozniki večjih skuterjev. Skoraj v vsaki skupini so.

Foto: Saša Despot Trening varne vožnje motoristov

Tudi sami ste veliko na motorju v prometu. Kdo je bolj problematičen, vozniki večjih motorjev, ali mladi vozniki na mopedih in lažjih skuterjih?
Zagotovo lahko rečem, da se stvari spreminjajo. Motoristi težjih motorjih so vedno bolj umirjeni in disciplinirani. Poskrbijo za svojo vidnost. Še vedno pa ne moremo dati vseh v isti koš. „Lokalni divjaki“ pogosto mečejo slabo luč na vse motoriste. Moramo vedeti, da je iz leta v leto težjih motorjev več in da nesreče vedno bodo. Če pa gledamo statistiko nesreč, gre na bolje. So pa mladi motoristi še vedno težava, ta mladostna objestnost.

V kakšnem stanju so motorji, ko pridejo na tečaj varne vožnje. Ali imajo dobro opremo, pnevmatike, čelade?
Na tečaju dajemo na teoretičnem delu tečaja velik poudarek na aktivni in pasivni varnosti motorista. Aktivna varnost je vse kar vozniku pomaga, da ne pride do prometne nesreče, se pravi njegovo lastno delo, znanje, predvidevanje, opazovanje, pod pasivno varnost pa spada vsa zaščitna oprema, ki ublaži posledice prometne nesreče. Ti motoristi, ki pridejo k nam na tečaj, so zelo dobro opremljeni. O tem se pogovorimo, skupaj pregledamo stanje pnevmatik, tekočin, tehnično delovanje motorja. Tudi v praksi, kot motorist, opažam, da se motoristi zavedajo pomena varnosti. Motor so pred leti obravnavali kot dirkalni stroj, zdaj se vedno več kupuje potovalne motorje, ki so namenjeni uživanju in sproščanju. V evropskem merilu je upad športnih motorjev več kot 50-odstoten. Pri prometnih nesrečah je starostna doba povzročiteljev zrasla preko 40 let. To je druga težava. Ne moremo reči, da gre za zdivjano populacijo, to so doktorji, odvetniki, policisti. Ne gre za objestnost, ampak za neobvladovanje motorja.

Foto: Anže Petkovšek Motor

Kako se razlikuje vožnja, če si na motorju sam, oziroma, če imaš za seboj sopotnika?
Za to imamo tečaje varne vožnje s sopotnikom. Imajo možnost individualnih treningov. Seveda je razlika. Pri samem zaviranju se zavorna pot z dodatno težo podaljšuje, motor je slabše vodljiv. Za vse to je treba obvladovati tehnike vožnje, ki se jih naučijo na tečajih varne vožnje. Potem je tudi sama vožnja bistveno lažja.

Kako se razlikuje varnostna razdalja na motociklu in v avtomobilu?
Motoristi in avtomobilisti smo površni in govorimo samo o zavorni poti. Mi moramo govoriti o poti ustavljanja. Ta je sestavljena iz reakcijske poti in zavorne poti. Na reakcijsko pot vpliva reakcijski čas in hitrost. Opravili smo ogromno meritev reakcijskega časa. Ena sekunda med samo vožnjo je odličen reakcijski čas. Kaj pomeni ena sekunda? Odvisno od hitrosti. V eni sekundi pri 50 km/h prevozimo 14 metrov. Pri 130 km/h v eni sekundi prevozimo 36 metrov. Iz tega razloga je predpisana varnostna razdalja najmanj dve sekundi. Prva sekunda je za reakcijo, druga sekunda pa za manever reševanja. Tako kot pri avtomobilih.

Pojasnil iste napredek pri motoristih v zadnjih letih. Kako je na drugi strani napredovala cestna infrastruktura?
V Sloveniji se z infrastrukturo ne moremo pohvaliti. V najboljšem stanju so avtoceste, pa še tam neprestano potekajo popravila, nastajajo zastoji. Kar se tiče lokalnih cest, pa z eno besedo katastrofa.