Ceste. “Na področju lokalnih in državnih cest bo treba čim prej nekaj narediti. Ceste so v zelo slabem stanju,” pravi Matjaž Knez, predsednik uprave družbe za avtoceste (Dars).

Za četrtino cest zmanjka

S tem se strinja Gregor Ficko, direktor direkcije za ceste, ki pravi, da so sicer letos z rebalansom proračuna od države dobili 19 milijonov evrov več, a je to še vedno veliko premalo. “Od šest tisoč kilometrov cest, ki jih mi upravljamo, jih je tri tisoč kilometrov v slabem stanju. Če bi želeli te obnoviti v naslednjih 15 letih, bi vsako leto potrebovali 250 milijonov evrov. Letos pa nam je država namenila 188 milijonov evrov, torej vidite, da ne pridemo nikamor,” razlaga Ficko. Dodaja, da bi morala država nujno sprejeti program za državne ceste, ki je pri njih že pripravljen, vendar nikoli ni pravega posluha na političnem parketu. Kot eno od rešitev omenja tudi uvedbo tako imenovanega bencinskega centa.

Avstrija za vzor

Enako meni tudi večina županov, ki priznavajo, da je v vse skromnejših proračunih vse manj denarja za vzdrževanje občinskih cest, ki pa so potrebne tudi konkretnejših prenov. “Imamo premalo denarja, položaj pa je vse hujši. Modernizacija državnih cest na obrobju je nujna. To bi moralo biti prioriteta države,” pravi Andrej Čas, župan Slovenj Gradca.

Prav na Koroškem so ceste med slabše vzdrževanimi in moderniziranimi. Tamkajšnji župani pa pojasnjujejo, da se njihovi kolegi čez mejo v Avstriji lahko pohvalijo z vzorno urejenimi cestami. Dodatno k neurejenosti pripomorejo vsakoletne naravne katastrofe, kot so močna deževja, plazovi in poplave, država pa za sanacijo teh posledic ne nameni dovolj denarja.

Brez evropskega denarja?

Tudi v Mariboru so močno luknjaste ceste stalnica, česar se novi župan Andrej Fištravec zaveda. “Po novem občinskih cest ne bo več mogoče financirati z evropskim denarjem, kar pomeni dodatne obrememnitve za občinske proračune,” pravi Fištravec, ki pa si želi mariborske ceste zakrpati tudi s sredstvi od prodaje nekaterih nepremičnin v občinski lasti.