Zdravstveni reševalec in gasilec Anže Albreht je med nujno vožnjo do ponesrečencev leta 2013 s posebno gesto, ko je pred gasilskim vozilom peš utiral pot vozilu do ponesrečencev, opozoril na perečo težavo, ki je privedla do akcije in zavoda reševalni pas. Po šestih letih so znani rezultati akcije, a rezerve ostajajo velike.
Utirati je moral pot med vozili pred gasilskim vozilom
»Leta 2013 se z gasilci preko zastoja na hujšo prometno nesrečo in zaradi nepravilno formiranega zastoja z vozilom nismo in nismo mogli prebiti, zato sem moral izstopiti iz gasilskega vozila in peš utirati pot le temu, kasneje se mi je pridružil še Matej in na kraj dogodka sva prišla že popolnoma izmučena in, za gasilsko delo, neuporabna,« zgodbo izpred šestih let, ki je privedla do ustanovitve Zavoda reševalni pas, ki se ukvarja z ozaveščanjem voznikov, zakaj se je treba razvrstiti v primeru zastoja, še enkrat ponovi Albreht.
Zavod reševalni pas, katerega idejni vodja je gospod Anže Albreht, je s strani uvoznika za vozila Mitsubishi AC-Mobil v roke dobil ključe povsem novega mitusbishija L200, ki bo pomagal pri osveščanju slovenske javnosti o pomembnosti pravilnega razvrščanja vozil ob primeru zastojev na hitrih cestah in avtocestah. Varnost v prometu so podprli tudi naši srebrni odbojkarji, Anžeta, ki je zagrizen navijač je novim izzivom naproti pospremil Jan Kozamernik.
»Redno se pojavljamo na cesti s popolnoma polepljenim mitsubishi L200 (v četrtek so iz AC-Mobila v roke dobili ključe povsem novega vozila L200), v medijih, sodelujemo na preventivnih dogodkih, predavamo različno organiziranim skupinam, dijakom, delimo brezplačne nalepke, ki smo jih do danes razposlali preko 30.000,« pravi Albreht, in dodaja, da brez prostovoljcev, prijateljev ter podpornikov akcije, le tega ne bi bilo.
V 55 odstotkih razvrščanje pravilno
V šestih letih so dosegli velik napredek pri voznikih, kljub temu pa ne more oceniti, ali se Gorenjci bolje in večkrat pravilno razvrščajo ob zastojih kot Primorci, Štajerci ali Dolenjci. Na splošno pa velja, da se danes pravilno razvrščajo vozniki v okoli 55 odstotkih zastojev, ni pa pravila kdaj in kje se bodo razvrstili pravilno.
Kje je policija?
Pravi, da kar zadeva zakon, je trenutni optimalen, vendar pa so rezerve še velike. Predvsem v policiji, ki po njegovih opažanjih na avtocesti sploh ni prisotna. »Nadzor policije je zgodba z dolgo brado. Že sama prisotnost policije na AC bi pomenila velik korak naprej k še hitrejšemu in boljšemu razvrščanju voznikov. Če bi kršitelje posneli s sistemom provida in bi jim izročili kazni, to pa bi se pojavilo tudi v medijih, verjamem, da bi se večina zavedala, da je treba dati prostor reševalnim vozilom na nujni vožnji,« pravi Albreht, ki je postregel s podatkom, da so nemški policisti v enem letu izrekli za 480 tisoč evrov kazni zaradi nepravilnega razvrščanja pri ustvarjanju reševalnega pasu, naši pa le za 8.000 evrov.
Razvrščanje, ko pade hitrost pod 60 km/h
Reševalni pas je treba ustvariti že, ko hitrost vožnje na avtocesti pade pod 60 kilometrov na uro in se do zaustavitve razvrstiti tako, da lahko po sredini pasu nemoteno pripelje vozilo na nujni vožnji. Vozniki, predvsem v jutranjih konicah, kot se vsakodnevno pojavljajo zastoji, reševalnega pasu še vedno ne ustvarijo. »Vedno ga je treba ustvariti, pa čeprav ne gre za prometno nesrečo,« pravi Albreht in pove, da se vozila na nujni vožnji z bolniki ali ponesrečenci vsako jutro iz okoliških krajev prebijajo v Ljubljano in druga večja mesta, pogosto pa je odločilna za preživetje vsaka sekunda.
Vozniki intervencijskih vozil bolj zadovoljni
Albreht je predstavil tudi rezultate ankete, ki so jo novembra lani izvedli med vozniki intervencijskih vozil, med katere so vključili poleg modrih luči, tudi voznike vozil protokola, avtovlek, pomoč na cesti in vzdrževalce DARSa. Anketo je izpolnilo 474 oseb.
32 odstotkov jih ocenjuje, da se je v zadnjih petih letih stanje ob zastojih izredno izboljšalo, 30 odstotkov jih ocenjuje, da se izboljšuje, a prepočasi, le en odstotek vprašanih meni, da ni nič bolje. Drugi menijo, da je slabše zaradi zmede ali pa svoj poklic (teh je bilo pri tem vprašanju 20 odstotkov) opravlja manj kot pet let in težko oceni napredek.
Rezerve tudi pri voznikih intervencijskih vozil
68 odstotkov vprašanih meni, da so dosedanje aktivnosti, predvsem s strani Zavoda Reševalni pas, zelo dobrodošle in pomembno vplivajo na izboljšanje kulture na AC, hkrati pa si želijo še več objav v medijih o tej temi. Le dva odstotka jih meni, da ne bo nikoli bolje, 30 odstotkov vprašanih pa se strinja z dejstvom, da je treba vse voznike, ki so pooblaščeni za vožnjo po reševalnem pasu, podučiti o pomembnosti, da se držijo sredine med prebijanjem preko zastoja, saj povzročajo z vožnjo po odstavnem pasu dodatno zmedo in zavirajo napredek.
Albreht poudarja, da si v zavodu želijo, da bi tudi vozniki intervencije vedno izbrali pot po sredini, saj le tako ne povzročajo zmede. Zato tudi redno opozarjajo vse službe na pomen pravilne vožnje preko zastojev: »In tudi na tem področju se stvari izboljšujejo.«
V anketi je sicer 65 odstotkov anketiranih odgovorilo, da nujno pot opravlja obvezno po sredini pasu, 35 odstotkov pa je odgovorilo, da le, če je reševalni pas lepo formiran ob začetku zastoja.
V Nemčiji imajo policijo ,ki vestno opravlja svoje delo in skrbi za državljane ,pri nas pa skrbijo za svoje plače …
Nemčija 80 milijonov....slovenija 2 milijona....8000x40= 320 tisoč €. Ampak krepko premalo jih pri nas napišejo brez problema bi jih za …