Policijski avtomobili s prižganimi modrimi lučmi sredi krožišč, blokada izvozov in določenih ulic, mahajoči policisti in policistke s svetilkami v rokah, možje v uniformah na prehodih za pešce … Če je zadnji mesec v središče Kranja zašel tujec, je morda pomislil, da je to mesto, kjer za zajtrk po mestu lovijo morilce, za kosilo pa iščejo roparje bank.
V resnici pa je takšen prizor dvakrat dnevno, vsak delovnik, postal čisto običajna kranjska rutina. Le z aktivnim angažiranjem vseh, ki imajo na skrbi nadzor in upravljanje prometa v gorenjski prestolnici, je namreč mogoče omiliti dolge prometne zamaške, ki jih je povzročila zapora glavnega mostu prek Save. Vsako jutranjo in popoldansko konico sta Ljubljanska cesta, vpadnica na enem delu mesta, in Koroška cesta, ki v Kranj pripelje iz Naklega z zahodne strani, ena sama dolga pločevinasta kača.
Za pot, ki bi v normalnih razmerah trajala slabih 10 minut, vozniki in voznici potrebujejo tudi po 45 minut in več. Hkrati je postala še bolj akutna točka na vzhodni kranjski obvoznici, kjer so bili zaradi neustreznega krožišča na Primskovem že doslej vsakodnevni dolgi zastoji, sedaj je ta žila še precej bolj obremenjena, kar se v konici pozna po stoječi koloni po celotni vzhodni strani Kranja. Priti danes v Prešernovo mesto po glavni cesti iz Ljubljane, Radovljice ali Škofje Loke v doglednem času je umetnost, stranskih poti pa je izredno malo.
Pa tudi čisto običajni opravki so postali izjemno naporni. Občina, upravna enota, uradi, knjižnica, osnovne in srednje šole, športne dvorane, zdravstevni dom, banke ... Vse te vitalne ustanove so v samem središču Kranja in sredi največje gneče.
In tako naj bi trajalo še pet mesecev, nihče pa si ne upa niti pomisliti na dan, ko bo prvič snežilo.
Policistka mu je zaprla pot do doma
"Grozno," je bila prva in edina beseda, ki jo je bil sredi Kranja na Koroški cesti pripravljen izustiti mimoidoči, ko smo ga povprašali, kako se spopada s prometom. "V času okoli konic mi sploh na misel ne pride, da bi šel na cesto," pa je dejal drugi Kranjčan, ki živi v samem središču. "Zadnjič je policistka tik pred mano zaprla izvoz v krožišču in me kljub mojim protestom preusmerila povsem na drugi konec Kranja. Še domov nisem mogel!"
"Rešuje me le, da grem od doma toliko prej. A ne predstavljam si, da bo to trajalo še več mesecev, kako je mogoče, da bo obnova trajala toliko časa?," pa se sprašuje tretja voznica, ki mora na vsak način skozi Kranj, da lahko pride do službe na Zgornjem Gorenjskem in nazaj domov.
Tako kot vsi ostali se tudi ona vozi po prepolni cesti mimo predvolilnih plakatov, na katerih kandidati za kranjskega župana obljubljajo novo pokopališče za male živali, koncertno dvorano, kranjsko plažo ...
Dva prehoda za pešce kar prebarvali
Mestne oblasti skupaj s policijo so se presenetljive popolne zapore mostu na državni cesti lotile kot so vedele in znale. Po prvotnem fiasku z obveščanjem javnosti o zapori so policisti in redarji skupaj pripravili načrt. Vsako prometno konico so policisti prisotni na vseh glavnih krožiščih skozi mesto in pomagajo pri usmerjanju prometa. Ob tem celo zapirajo določene izvoze, da bi promet v glavni smeri potekal čim hitreje. "Običajno smo prisotni v križiščih Zlato polje, krožišču Gorenjska banka in pod Jelenovim klancem, po potrebi pa tudi v križiščih Polica, železniška postaja in Labore," je našteval Bojan Kos, predstavnik kranjske policijske uprave.
Poleg policistov, ki velik del delovnega časa torej urejajo promet po Kranju, je potrebno prišteti še redarje medobčinskega inšpektorata, ki v središču mesta ustavljajo promet na prehodih za pešce, da lahko slednji varno prečkajo skozi nikoli končano kolono vozil. Pred dnevi so dva prehoda za pešce enostavno prebarvali s črno barvo in ju tako začasno ukinili, saj želijo zmanjšati motnje prometnega toka na minimum. Policija pa je na svoji Facebook strani objavila video, s katerim lahko vozniki obnovijo prometne ukaze policistov pri usmerjanju prometa.
Tudi policiji ni jasno, kaj se bo zgodilo ob prvem sneženju. "V zimskih razmerah je promet že v splošnem pričakovano počasnejši. Več težav pa pričakujemo predvsem pri prvem sneženju, ker vozniki še ne bodo vajeni vožnje v snegu," pravi Kos in dodaja, da so z vzdrževalci že imeli pogovore, kako zminimizirati vplive zime.
Medtem pa na gradbišču ...
Če se odprte kranjske prometnice dušijo v pločevini, hrupu in smradu, potem gradbišče mostu čez Savski otok kaže skorajda idilično podobo - razmeroma tiho je tam, če izvzamemo avtomobile, ki prihajajo v bližnje napol prazno trgovsko središče. Vsake toliko časa se zasliši udarjanje pnevmatskega kladiva ali pa zabrni kakšen stroj.
Toliko delavcev smo našteli ob našem večkratnem obisku gradbišča, na katerem seveda določen napredek obnove v enem mesecu zapore je viden. Gradbeni odri so postavljeni pod vsemi stebri mostu, odstranjeno je cestišče in ograja, na območju dilatacije pa popolnoma odstranjen del mostu.
A izvajalcu del, podjetju Markomark Nival, se več kot očitno ne mudi. Le zakaj bi se mu? Pogodba z Direkcijo za infrastrukturo, ki jo vodi Damir Topolko, ga zavezuje le, da mora most predati v promet marca leta 2019. Ne glede na to, da je bila pogodba sklenjena še v času, ko je bila predvidena polovična zapora mostu in si ni nihče predstavljal, kaj se bo v Kranju zgodilo zaradi popolne zapore.
O tem, da so se na DRSI sicer nujne obnove mostu lotili predvsem uradniško in bolj malo človeško, pa je bilo jasno že takoj na začetku, s hladnim sporočilom 24. septembra o popolni zapori, ki pa je naslednji dan na tisoče ljudem močno otežila vsakodnevno mobilnost.
To ne drži, da promet stoji, ampak počasi se premika, včeraj popoldne se tam peljal, pa par dni nazaj zjutraj. …
Grem večkrat v Obi in Merkator tam zraven, pa več kot tri delavce še nisem videl na mostu. Mislim, da …
Tudi na jugovzhodu Slovenije imamo vse razrito, pa nisem videl še policaja, da bi pomagal pri pretočnosti prometa... Vsa čast …