Lansko leto je na slovenski trg pripeljalo kopico povsem električnih avtomobilov. Električna golf in up, BMW i3, renault kangoo in (pogojno) twizzy. Predvsem pa se mi je že od prvega kratkega stika z njim pred letom in pol vtisnil v spomin renault zoe. Zakaj? Najprej, ker je narejen na osnovi najbolj “slovenskega” avta - renault clia. Je torej skoraj identičnih zunanjih in notranjih mer, izraba prostora med obema je praktično enaka, kar pri ciljni publiki gotovo veliko šteje.

PREBERITE ŠE:

• Kako tik ob Prešernovem trgu parkirati zastonj

Drug pomemben dejavnik je cena. Resda ni najcenejše brezemisijsko vozilo, a med druščino “običajnih” in splošno uporabnih s slabimi 21 tisoč evri nosi značko z najnižjo ceno. Subvencija  jo dodatno zniža kar za četrtino, kar pa je že skorajda na ravni bencinskega motorja in ceneje od dizla! Da je cena prizemljena, je vzrok tesna navezanost na clia in vgrajena tehnika. Njegova školjka torej ni iz ultralahkih ogljikovih vlaken kot v primeru BMW i3, tudi avtopilota v njem ne gre iskati. E-mobilnost za množice v pravem pomenu besede in z najmanj kompromisi.

Foto: Anže Petkovšek zoe Foto: Anže Petkovšek ZOE Obstaja pa še tretji razlog, da se zoe vtisne v spomin - baterija. Te ni mogoče kupiti, lahko se jo le najame. Kar k nabavni ceni doda, odvisno od letno prevoženih kilometrih in časovne vezave, še najmanj 80 evrov pa vse do 120 evrov na mesec. Kar ni niti približno malo, govorimo o ceni za najmanj rezervoar in pol bencina, poleg tega je potrebno prišteti še strošek polnjenja na vtičnici. Dobra plat je, da je uporabnik ob občutnem upadu zmogljivosti avtomatsko upravičen do svežih celic.

A elektrika ohrani svoje stroškovne prednosti, brez skrbi. Temu prikimavajo tudi mehaniki, saj praktično nimajo več kaj brkljati po pogonskem sklopu, tudi zavore se zaradi regeneracije veliko manj trošijo. Servisni intervali so tako pri zoetu razpotegnjeni in minimalni.

Ravno prav drugačen, da je še vedno znan

Tokratno daljše bivanje z zoetom je potrdilo vse dobre lastnosti avtomobila. Je vpadljiv avto, izgled vzbuja radovedne poglede in napenjanje ušes, kaj ga poganja. Pridih modre barve na lučeh in označbah ga naredi posebnega, zamerim pa mu obliko drugega para vrat. Ne zaradi skrite kljuke, temveč zaradi zelo ostro zašiljenega roba. Zelo boleča past, ki sem jo nazadnje občutil pri dacii logan!

Foto: Anže Petkovšek zoe Znotraj je avto prijetno domač, glavna razlika od clia je vodoravni ekran za prikaz voznih inforamcij. Vzvod za izbiro smeri vožnje je identičen ročki avtomatskega menjalnika. V najvišji stopnji opreme zen je bil testni avto primerno opremljen za udobno preživljanje poti, za silo pa bi šlo tudi z vstopno opremo, ki je 1.500 evrov cenejša, a vseeno že ima multimedio. Avto je mogoče predhodno ogrevati ali hladiti s pritiskom na gumb, kar je zelo koristno pozimi in poleti. Na zadnji klopi in v prtljažniku je prav fino, prtljažnik je celo za 38 litrov večji od 300-litrskega pri cliu. A tudi kabli potrebujejo svoje litre …

Živčno pogledovanje na dvomestno številko

K vožnji. 68 kW moči, ki prihaja iz sinhronega električnega motorja, zagotavlja solidne pospeške z mesta, k čemer pa še bolj pripomore 220 Nm navora, zato je avto med najhitrejšimi na semaforjih. Na avtocesti pa potrebuje precej več prostora, o kakšni športnosti, kot jo je sposoben prikazovati BMW i3, tu ni govora. Razočarala me je baterija oziroma doseg. Tudi v  toplejšem vremenu je bila daleč stran od deklariranih 240 kilometrov. Kje pa, ob kombinirani vožnji, ki je vključevala tudi avtocesto, bi še za sto kilometrov oddaljen kraj precej pomišljal!

Na žalost je tako v modelu zoe prisotne precej živčnosti in pogledovanja na merilec dosega. Če je avto v uporabi le v mestnem okolju, ni težav, a za intenzivno medmestno uporabo (še) ni primeren, saj so hitre polnilnice še vedno redke oziroma neugodno razmetane. Največkrat je lastnik zato obsojen na priklop na klasično 230-voltno vtičnico, kar pa lahko za polno poživitev traja tudi po 10 ur.