Najbolj ekstremen primerek clia po prenovi ponuja dovolj, da prepriča tudi najbolj trmaste pristaše predhodnika z dvolitrskim atmosferskim motorjem in ročnim menjalnikom.
Clio R.S. druge in tretje generacije se ni kaj prida menil za vsakdanjo uporabnost. Vrh razreda 'hothatchev', oziroma športno navitih kombilimuzin je osvajal z brezkompromisnostjo, katere središče je bil navit dvolitrski bencinski kričač. Z ročnim menjalnikom in odličnim, a trdo nastavljenim podvozjem je postavljal merila za vse tekmece, ki so ga hoteli ujeti. Časi pa se spreminjajo in zadnja generacija clia se je morala prilagoditi trgu. Z uvedbo manjšega turbo motorja, samodejnega menjalnika in petvratne karoserije se je sicer clio R.S. zameril nekaterim puristom, obenem pa se mu je odprl povsem nov, širši krog kupcev z drugačnimi zahtevami.
Več hitrosti, manj teatra
Tako kot formula 1, je tudi clio R.S. postal bolj ukročen in obenem hitrejši ter bolj vozno učinkovit kot kdajkoli prej. Še turbomotorji imajo enako 1,6-litrsko prostornino! Ampak zagotavljam vam, da je priganjanje tega avtomobila po ovinkasti cesti neprimerljivo bolj zabavno kot gledanje nedeljske dirke, kjer slabo tretjino dirkalnikov prav tako poganja Renault.
V primerjavi z običajnim cliom R.S., ki ponuja 147 kilovatov (200 KM), ima trophy dvajset 'konjev' več. Del zaslug za prirastek moči ima prav gotovo serijsko vgrajen Akrapovičev izpušni sistem. Ta sicer ni moteče glasen, ampak iz sebe spravi ravno prav hrupa, da ga mimoidoči opazijo. Prestavljanje v pravem območju vrtljajev povzroči glasno pokanje, sicer pa ga ves čas spremlja prijetno brbotanje. Kričečega hrupa iz sebe nikoli ne spravi, saj motor največjo moč doseže dobrega tisočaka vrtljajev prej kot je to uspelo atmosferskemu predhodniku. Po drugi strani pa je največji navor na voljo že pri 2.000 vrtljajih. Pospešek do sto traja le 6,6 sekunde, medtem ko se merilnik hitrosti ustavi pri 235 km/h.
Ubogljiv kot labradorec
Dvestodvajsetglava konjenica, ki se zaganja k sprednjemu paru koles ustvari določene probleme, ki si jih Francozi odpravili z elektronsko zaporo diferenciala. Če k temu prištejemo še dodelano podvozje in 18-palčna kolesa, obuta v Michelinove pilot super sport 4, je jasno, zakaj v zavojih asfalt grize kot sestradana žival. Izza volana se vse skupaj zdi precej manj dramatično, kar je le še en dokaz, kako uigrano je vse skupaj. Vključno s hitrim, pa čeprav ne najhitrejšim 6-stopenjskim dvosklopčnim menjalnikom na trgu.
Navzven strupen, v notranjosti ukročen
Opozorilna zlato-rumena barva karoserije, prav tako obarvane zavorne čeljusti, črna platišča in orjaški difuzor na zadku so tako nastopaški, da je ob njem še močeradu nerodno. Po prenovi stvari malce popoprajo še sprednje luči za meglo v obliki logotipa Renault Sport. Pogled v notranjost je po prvem vtisu kar manjše razočaranje, saj je vse skupaj precej monotono, zelo podobno kot v običajnem cliu. Razen odebeljenega športnega volana, školjkastih sedežev in aluminijastih stopalk, razlik ni.
Posebnost, ki pripada opremi trophy, je sistem RS Monitor 2.0, ki najbolj zagrizenim cestnim dirkačem omogoča spremljanje telemetrije. Tam se nahajajo podatki o vsem mogočem, od trenutne moči motorja do grafičnega prikaza zobnikov izbrane prestave. Če želite primerjati trajanje današnje poti iz službe do doma z včerajšnjo, lahko storite tudi to. Simulacije zvokov motorjev v kabini pa vseeno ne bi bilo treba vključiti med njegove funkcije, kajne?
Pogojno prenese tudi družinsko rabo
Testiranje ekstremnih športnih izvedenk, sicer običajnih avtomobilov, po navadi pomeni, da po malenkost daljši vožnji gospa in otroci izstopijo vsaj nejevoljni, če ne celo v kaj bolj neprijetnem stanju. Zahvaljujoč dvojnemu značaju pogonskega sklopa je pri običajnih avtocestnih hitrostih hrup v kabini povsem znosen (pa čeprav ne ravno tih). Tudi samodejni menjalnik z dvojno sklopko pozna mehko in sunkovito prestavljanje, športno podvozje z 18-palčnimi platišči pa je bolj kot ne na trši strani. Tu lahko pohvalim še dejstvo, da je ta clio prostorsko povsem enakovreden najbolj običajni 'proletarski' različici s petimi vrati, v prtljažnik pa sprejme najmanj 300 in ob podrtih sedežih največ 1146 litrov prtljage.
Cliu je uspelo, F1 pa …
Kot rečeno, so morali pri Renaultu za aktualnega clia R.S. pošteno zavihati rokave in ga spremeniti v nekaj povsem drugačnega. Pri tem je bil največji uspeh, da mu je uspelo ostati vznemirljiv, pa čeprav na nov in drugačen način. To pa je več, kot bi lahko rekli za cirkus formule 1, kjer se včasih zdi, da v šovu še dirkači ne uživajo tako kot bi morali.
Podatki o vozilu: renault clio R.S. 220 trophy
Motor: 1.618 cm3, štirivaljni, turbo bencinski
Največja moč: 162 kW (220 KM) pri 6.000 vrt/min.
Navor: 280 Nm pri 2.000 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.090 × 1.732 × 1.434, medosna razdalja 2.589.
Prtljažnik (v litrih): 300/1146
Poraba na testu: 9,2 litra/100 km (mešani cikel), normni izpust 135 g CO2/km.
Zmogljivosti: 235 km/h, 6,6 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena: od 26.490 € (osnovni), 28.760 € (testni z dodatki)
Plusi: videz, motor, podvozje, uporabnost, zvok.
Minusi: povprečna izdelava in materiali v notranjosti, ni opcije ročnega menjalnika.
Ampak dragi Gregor, si pa res faca. Primerjaš hruške in salamo. A ni čudno, da je VOŽNJA avta bolj vzmenirljiva …
prodajanje megle. na bilo kakšni cesti več kot 90 ne boš vozil, na avtocesti je omejitev 130, in skozi naselje …