Do konca meseca junija je na slovenskih cestah umrlo že 56 udeležencev cestnega prometa oziroma petnajst več kot v enakem obdobju lani. Vzroki za prometne nesreče, ki jih je bilo do 30. junija 8600, že nekaj let ostajajo enaki. Največji krivec še vedno predstavlja nepravilen premik z vozilom (2225 nesreč), sledita mu neprilagojena hitrost (1431, od tega 19 s smrtnim izidom) in napačna smer vožnje (1323, od tega 12 s smrtim izidom).

Foto: Žurna24 Konferenca Varnost na cesti ni samoumevna Na pobudo Agencije za varnost prometa so se z željo po obvladovanju razmer zbrali predstavniki Generalne policijske uprave, Inšpektorata RS za infrastrukturo, Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana in Skupnosti občin Slovenije. Organi so si edini, da je treba sodelovanje nadaljevati in okrepiti, izboljšati komunikacijo med različnimi nadzornimi službami, povečati nadzor nad kršitvami v cestnem prometu ter skrbeti za redno izmenjavo informacij.  

"Letošnje leto se je začelo tragično. Poletni meseci so zaradi bolj obremenjenih cest, raznovrstnosti udeležencev cestnega prometa, varljivega občutka varnosti in brezskrbnosti, običajno najbolj kritični. Tako so tudi letošnjo prvo polovico poletja zaznamovali številni tragični dogodki. Ni nam vseeno in smo zelo zaskrbljeni, saj gorimo o ljudeh in ne številkah. Žal se premalo zavedamo, da varnost na cestah ni sama po sebi umevna, temveč je odvisna od vseh nas," je bila jasna Vesna Marinko, z Agencije za varnost prometa.

Stanje varnosti cestnega prometa se v poletnih mesecih občutno poslabša

Poletni meseci zaradi visokih temperatur, neprilagojene hitrosti, gostega prometa, pomanjkanja časa, izkušenj ter utrujenosti veljajo za najbolj kritične. Temu pritrujejo tudi statistični podatki. Stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji se je v poletnih mesecih namreč občutno poslabšalo in je v prvi polovici letošnjega leta tudi nekoliko slabše kot v enakem obdobju lani. Čeprav je bilo prometnih nesreč za dva odstotka manj kot v enakem obodbju lani, jih je za 37 odstotkov več smrtni izid, saj je letos umrla 56 ljudi, lani pa 41.

V letošnje leto smo s slabšim stanjem varnosti cestnega prometa sicer vkorakali že v začetku leta, ko je v mesecu januarju v prometnih nesrečah umrlo deset oseb (dve v enakem obdobju lani) in aprila 12 oseb (9 v enakem obdobju lani). Kot posebej občutljivo skupino udeležencev v prometu na AVP izpostavljajo voznike enoslednih vozil motornih vozil, saj se je število smrtnih žrtev (11) iz te skupine v primerjavi z lanskim letom povečalo za 83 odstotkov. Do konca letošnjega junija je sicer poškodbam prometnih nesreč podleglo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 16 (lani 15).

Redarstvo in policija strožje nad kršitelje

Zaradi nič kaj vzpodbudnih statističnih podatkov na policiji, po besedah Boštjana Smoleja, iz Sektorja za promet, načrtujejo dodatne aktivnosti, ki "bodo prilagojene poslabšanemu stanju, predvsem lokalno. Specializirana enota za varnost prometa v prihodnje načrtuje dvodnevne nadzore prometa. Kar pomeni, da bodo s tem povečali efektivno prisotnost policistov". 

  Foto: Žurnal24 Konferenca Varnost na cesti ni samoumevna Z dodatnimi aktivnostmi se jim pridružujejo tudi pri Mestnem redarstvu Mestne občine Ljubljana, kjer "z jutrišnjim dnem začenjamo z meritvami na dveh novih lokacijah,to sta Opekarska cesta in Samova ulica. Tu sta postavljeni novi ohišji za samodejni merilni napravi". Kot je dejal vodja Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana Roman Fortuna, podatki, ki so jih pridobili iz samodejnih merilnih naprav s sedmih lokacijah, kažejo, da se število kršitev skozi leta meritev znižuje. V številkah to pomeni, da se je v zadnjih dveh letih od uvedbe sistema zmanjšalo za več kot 50 odstotkov. 

Boštjan Omerzel, predstavnik Skupnosti občin Slovenije, je bil z informacijami o stanju prometne varnosti, ki močno vpliva na kakovost življenja v lokalnih skupnostih, zadovoljen in opozoril, da je "pomembno, da se v lokalnih okoljih poveča nadzor nad hitrostjo, ki je v prvem polletju letošnjega leta glavni vzrok za poslabšanje prometne varnosti."

Na mejhnih prehodih ne bodo izvajali dodatnih aktivnosti

AVP na mejnih prehodih ne bo izvajal dodatnih aktivnosti, so pa dejali, da bodo prisotni na najbolj obremenjenih prometnih črpalkah. Tam bodo o ključnih prometnih pravilih, ki so napisana v angleškem, hrvaškem in romunskem jeziku, obveščali predvsem tujce. So pa na agenciji z začetkom letošnjega poletja povečali obseg preventivnih aktivnosti na terenu, kjer so osveščali številne obiskovalce prireditev. Razdelili so več tisoč promocijskih materialov in 350 alkotesterjev, izvedli več sto preizkusov z alkotesti na vsakem večernem dogodku, 140 oseb pa so na varno prepeljali domov.