Še pred nekaj leti so bili pickupi več ali manj le cestni traktorji, pri  katerih je udobje voznika in potnikov trpelo na račun čim  višje nosilnosti in vlečne mase. Pred dvema letoma je Volkswagnov amarok kot prvi  dokazal, da se je z njimi mogoče tudi prav fino voziti in brez zadržkov ženo popeljati na operno predstavo.

Nova generacija Fordovega rangerja je letvico postavila še višje. Glede oblike pri pickupih sicer ne more biti veliko presenečenj, kljub  temu pa rangerju z nekaterimi niansami, kot je zelo izrazit prednji  del, uspeva biti opazen. V najbogatejši različici  wildtrak pa z bočnimi stopnicami, kromom in roll-barom že kar konkretno vliva spoštovanje na cesti.

Kot globalni ford je znotraj dokaj podoben zadnjim modelom, predvsem glede rešitve merilnikov in večine stikal. Najvišja oprema z usnjenimi sedeži (voznikov je električni), kamero in navigacijo je tudi sila udobna. Ročica menjalnika ima uporabna razmerja prestav, ki se dobro obnesejo tako v klanec kot na avtocesti, vendar pa rada trese. Čudi tudi rešitev upravljanja sicer skromnega potovalnega računalnika prek “palčk” med merilniki.

Te malenkosti hitro odpustimo med vožnjo, saj je rangerjevo podzovje tudi ob praznem kesonu razmeroma zelo udobno in to v primeru dvojne kabine za vseh pet potnikov.

Vgrajeni dizel s 3,2 litra prostornine in 147 kilovati je v opremi wildtrak serijski ter mu zlepa ne zmanjka moči in navora. Žal ne prijateljuje s slovenskimi dacarji, s porabo 10 litrov pa niti z denarnico.

Zlepa ne spusti podlage

Z rangerjem smo brez vsakršne bojazni v povsem zimskih razmerah z njim zavili tudi zunaj zarisanih  poti,  kjer  sta pomagala elektronsko priključljivi pogon 4 x 4, po potrebi pa še reduktor, sistem za plazenje in za speljevanje v klanec. Na poligonu smo se z njim zapodili tudi v strm in poledenel breg, ki ga je sicer zmogel, a smo dobili občutek, da vsaj v tej kategoriji še vedno kraljuje toyota hilux. Zmore pa ranger opraviti z vodo, globoko do 80 centimetrov.

Foto: Andrej Leban Ford ranger Po velikosti nakladalnega prostora je ranger znova med prvimi v razredu, prav tako po največji obremenitvi in vlečni masi. Na testniku je bil dodatno nameščen prekrivni rolo, ki je keson ohranil povsem suhega, ni pa se nam priljubil zaradi zahtevnega načina zapiranja, še posebej v ledenih razmerah.

Testnikova  cena  34.470 evrov je smiselna in še razlog več, da bi se teksaškemu možu postave ter rangerju Chucku Norrisu za volanom usta širila v zadovoljen nasmešek.

Podatki o vozilu (ford ranger wildtrack 3.2 TDCi 4x4)

Motor: dizelski, petvaljni, 3.198 ccm
Najvišja moč: 147 kW (200 KM) pri 3.000 vrtljajih
Navor: 470 Nm med 1.500 in 2.750 vrtljaji
Dimenzije (D x V x Š) (v mm): 5359 x 1850 x 1815, medosna razdalja 3220
Najvišja hitrost: 175 km/h
Prostor na kesonu: 1,21 kubičnega metra
Poraba na testu: 9,8 litra