Dogajanje na slovenskih cestah, ko je v juniju umrlo 11, julija pa kar 12 ljudi, s čimer smo močno poslabšali sprva ugodno sliko, je zdramilo pristojne inštitucije in organizacije v državi, ki so na sestanku konec julija obravnavali zaskrbljujoče poslabšanje varnostnih razmer v prometu. Po široki razpravi o vzrokih in mogočih protiukrepih so se sodelujoči med drugim razšli z obljubo, da bodo vsak pri sebi poiskali možnosti za ukrepe, s katerimi bi lahko pomagali pri izboljšanju stanja, prav tako naj bi agenciji za varnost v prometu (AVP) v najkrajšem času posredovali predloge za nujne spremembe prometne zakonodaje, AVP pa bi jih posredovala ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču. 

Med predlaganimi ukrepi je tudi zagon projekta Molk za življenje!, s katerim naj bi komercialne radijske postaje po državi prepričali, naj v prihodnje poslušalcem ne izdajajo več lokacij kontrol prometa ali radarjev. Nenazadnje je tudi opozarjanje voznikov na cesti na bližnjo kontrolo z "blendanjem" prekršek, resda le zaradi neupravičene uporabe svetlobnih teles.

Kot je za Žurnal24 pojasnila Vesna Marinko iz sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa pri AVP, nameravajo že v prihodnjih dneh intenzivno zagnati projekt, najprej s kontaktiranjem vseh radijskih postaj ter predstavitvijo namena tega projekta, nato pa tudi z obveščanjem javnosti. 

Policija priznava, da jim obveščanje tudi godi

Vendar pa so glede dobrih in slabih plati obveščanja prek radijskih valov mnenja očitno zelo različna. Celo na policiji priznavajo, da obveščanje o radarjih in kontrolah prek radijskih valov do neke mere lahko vpliva na umiritev prometa. "Zato tem aktivnostim ne nasprotujemo. Zagotovo je to tudi dokaz, da policiji ni v interesu inkasantstvo, pač pa izboljšanje prometne varnosti," pravi Vesna Drole iz Generalne policijske uprave. "Žal pa takšno opozarjanje doseže tudi najbolj objestne voznike in večkratne kršitelje CPP. Želeli bi si, da ne bi poročali o točni lokaciji radarjev, da bi lažje s ceste odstranili najbolj objestne voznike, ki ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu. V tem smislu podpiramo projekt."

Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Slovenija International, ki je nacionalni radio in edini s 24-urnim prometnim servisom pri nas, pravi, da so bile v preteklosti tudi pri njih dileme, ali bi obveščali poslušalce o kontrolah, vendar so se v skladu s politiko nacionalne hiše RTV odločili proti. "Naši poslušalci se zato ne pritožujejo, verjamem pa, da imajo ljudje radi takšne informacije," pravi Pukl in dodaja, da je že prek meje v Avstriji politika nacionalnega radia Ö3 drugačna, saj njihova prometna obvestila vsebujejo tudi radarske kontrole.

Oblak: Obveščanje o radarjih ne povzroča nesreč

Leo Oblak, lastnik dveh radijskih mrež, v kateri je vključenih prek 20 komercialnih radiev v državi, njegovi paradni imeni pa sta Radio 1 in Antena, pa je nad napovedanim projektom Molk za življenje! "šokiran".

Kot izpostavlja, je sprejetost prometnih obvestil, kamor spadajo tudi informacije o kontrolah hitrosti, med poslušalci izredno, samo na Radiu 1, najbolj poslušani postaji v državi, pa se s podajanjem obvestil ukvarja sedem zaposlenih. Na dan jih z informacijami "s terena" pokliče med 300 in 700 ljudi, drugih partnerjev nimajo, zagotavlja Oblak. 

"Moratorij bo pomenil manj prometnih informacij in manjšo angažiranost poslušalcev tudi pri poročanju o drugih prometnih dogodkih. Objava radarjev spodbuja poslušalce, da sporočajo tudi druge prometne informacije: nasproti vozeče voznike, prometne nesreče, zastoje, predmete na cesti in drugo. Vse te informacije pa lahko, če so posredovane pravočasno, mogoče tudi preprečijo kakšno nesrečo. Radijske postaje v Sloveniji obveščajo o radarjih že od leta 1998. Vsakdo lahko iz statistike nesreč ugotovi, da to obveščanje o radarjih ne povzroča večjega števila nesreč," je Oblak za Žurnal24 izrazil svoje prepričanje. 

andrej.leban@zurnal24.si