Da bo še naprej uspešna, pa je treba poskrbeti, da se njena konkurenčnost ne bo poslabšala, vlagati je treba v inovacije in razvoj ter se prilagajati trgu, so menili na okrogli mizi, ki so jo v Revozu priredili ob 40-letnici Renaulta v Novem mestu.

Udeleženci okrogle mize na temo konkurenčnosti so poudarili, da je treba hkrati odpraviti vrsto birokratskih ovir in skrajšati različne postopke, ki ovirajo razvoj avtomobilske in druge industrije. Politiko so tudi pozvali, naj se neha zgolj bojevati za oblast in ukvarjati sama s seboj. Nasprotno - začne naj učinkovito delovati, država pa naj pri podjetjih v njeni lasti postane boljši gospodar, so opozorili.

Kot je povedal direktor Slovenskega avtomobilskega grozda Dušan Bušen, je slovenska avtomobilska industrija lani proizvedla za 3,2 milijarde evrov izdelkov in drugih storitev, kar v celotnem slovenskem izvozu blaga predstavlja 21 odstotkov in desetino BDP. Od leta 2010 je zabeležila 15-odstotno rast prihodkov, letos pa naj bi ta glede na lani dosegla dva ali tri odstotke.

Na globalnem trgu je tudi ustrezno umeščena, tovrstna slovenska podjetja pa so s svojimi proizvodnimi lokacijami prisotna na vseh celinah, s čimer uspešno sledijo svojim kupcem. Hkrati je vanjo vključeno domače znanje, je dodal.

Glede poslovanja v prihodnjem letu je menil, da bodo imeli težave s prodajo svojih izdelkov predvsem avtomobilski proizvajalci, ki so omejeni pretežno na evropski trg, globalno pa v avtomobilski industriji prihodnje leto pričakujejo rast. Kot je povzel Bušen, bodo v prihodnosti uspešna inovativna podjetja, ki s svojimi produkti sledijo svojim kupcem in vlagajo v razvoj.

Eno od podjetij, ki so vezana predvsem na evropski trg in na katerem je prodaja v zadnjih letih padla, je tudi novomeški Revoz. Po besedah predsednika uprave družbe Aleša Bratoža bodo morala njim podobna podjetja v obdobju slabše prodaje svojo konkurenčnost obdržati in hkrati pridobiti konkurenčne prednosti.

Revoz to počne z vlaganjem v nove projekte oz. v projekt proizvodnje novih modelov Renault-Daimler, v katerega so letos vložili 40 milijonov evrov. Tovarno pripravljajo za omenjeni projekt, hkrati pa so s socialnimi partnerji dosegli dialog, ki jim bo do njegovega začetka omogočil dvoizmensko proizvodnjo, je med drugim povedal Bratož.

Okrogle mize so se udeležili še generalni direktor TPV Vladimir Bahč, predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak in generalni direktor Helle Saturnusa Christof Droste, ki je podobno opozoril na inovacije, večjo prilagodljivost podjetij in motivacijo zaposlenih. Prav s prilagajanjem trgu bi lahko v Sloveniji ustvarili več novih delovnih mest, je med drugim dejal.