Letošnje tekmovanje je bilo najbolj široko zastavljeno doslej, saj so se morali kandidati za naslov zelo potruditi in pokazati najrazličnejše veščine avtomehaničnga poklica. Naloge so izvajali po različnih učilnicah in delavnicah šole, med pokrovitelj pa je bila tudi Sekcija avtoserviserjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

 

V finalu se je pomerilo deset mehanikov iz različnih koncev države, ki jih je strokovna žirija, sestavljena iz profesorjev omenjene šole in zunanjih tehničnih strokovnjakov postavila pred pet težkih nalog.

 

Dževad Hušić (AC Kondor), Leon Cafnik (Avto Koletnik), Branko Ribič (Avto Koletnik), Janez Krajnčič (Avtoservis Janez Krajnčič), Primož Rožnik (Euroservis Avto Rožnik),  Alen Harbaš (Triglav Avtoservis), Marko Komplet (Feroda Celje), Andraž Boh (Avtoservis Boh), Miroslav Mirtelj (Miroslav Mirtelj s. p.) in Matic Vrhovec (AC Kondor) so na podlagi spletnega glasovanja njihovih podpornikov zbrali toliko glasov, da so se uvrstili med deseterico finalistov.

 

A v finalu so jih najtežje naloge na poti do naziva najboljšega mehanika v državi šele čakale. "Prva naloga je bila teorija, ki so jo reševali v obliki pisne pole," pojasnil Alojz Kranjc, pomočnik ravnateljice na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad – Ljubljana.

 

Naslednja naloga je bila miselna in s področja elektrotehnike, ki tvori pomemben sestavni del modernih avtov, kandidat pa je moral v laboratoriju povezati shemo električnih relejev tako, da je bil tokokrog pravilno sklenjen.

 

Pri tretji nalogi je šlo za simulacijo priprave vozila na tehnični pregled, tekmovalci so morali čimprej prepoznati napake na avtu in jih odpraviti.

 

"Četrta naloga je bila menjava pnevmatike, pri čemer je komisija merila tako hitrost kot ocenjevala kakovost opravljenega dela, denimo pravilno zategnjeni vijaki in pravilni polnilni tlak. Zadnja naloga pa je bila slepo prepoznavanje delov vozila. Gre za zahtevno nalogo, ki ponazarja, kako mora mehanik med delom vsakodnevno na slepo prepoznavati dele pri avtu," je pojasnil Kranjc. Kandidat je imel časovni okvir, znotraj katerega je moral v petih ločenih škatlah otipati predmet, ga prepoznati in zapisati ime na list.

Celotni postopek tekmovanja je bil tudi videodokumentiran.

 

Rožnik, Boh in Cafnik so bili med najboljšimi tudi pri ostalih nalogah, Rožniku pa je zmago v primerjavi z mlajšima tekmecema prineslo predvsem boljše poznavanje teorije, kjer je dosegel maksimalni izkupiček točk.

 

Rožnik po razglasu zmagovalca pred zbranim občinstvom seveda ni mogel skrivati veselja, obenem pa je povedal, da je to gotovo njegov zadnji naslov Mehanik leta. "Že pred finalom sem se odločil, da letos zadnjič sodelujem kot tekmovalec. Malo za šalo zato, ker ne bi rad drugim pobiral volje do tekmovanja, a je tudi res, da imam izzivov v svoji domači delavnici še več kot dovolj."

 

"Zelo sem presenečen. Starša sta zelo vesela, da sem se tako izkazal," pa je povedal 24-letni Andraž Boh, ki se je kljub mladosti izkazal z izkušnjami in postaja vse močnejši člen v družinskem servisnem podjetju.

 

 

Tudi tretjeuvrščeni Leon Cafnik iz podjetja Avto Koletnik, ki je lani na tekmovanju osvojil drugo mesto, je priznal, da je bilo zelo zahtevno, najtežje zanj pa je bilo ugotavljanje skritih predmetov. "Več praktičnega znanja smo morali pokazati pred občinstvom, zato je bilo bolj razburljivo. Potrebno pa je izpostaviti, da so se nekateri mladi mehaniki zelo dobro uvrstili." 

 

"Poudarek pri vseh nalogah je bilo tako strokovno znanje kot obvladanje rutinskih opravil. Najboljši je lahko le tisti, ki pokaže kakovost na vseh področjih," je komentiral strokovni vodja tekmovanja Alojz Kranjc.

Kaj mehanikom v njihovih delavnicah po njegovem povzroča največ težav? "Mislim da je to področje elektrotehnike, kjer se lahko pokaže pomanjkanje osnov. Še posebej pri starejših mehanikih zna biti ta problem očiten, saj so se poklica učili, ko je pri avtu prevladovalo še strojništvo, elektrotehnike pa je bilo v izobraževanju bolj za okus. Današnje izobraževanje pa daje velik poudarek tudi na računalništvu, elektroniki in tudi mehatroniki. Razumevanje delovanje nekega sistema pa je osnova za kakovostni servis, še posebej če pogledamo na vse te napredne sisteme, ki danes prihajajo na trg v dizelskih in otto motorjih, kaj šele kasneje, ko bo na trgu veliko električnih vozil, kjer bo potreba po znanju teh veščin še veliko večja, hkrati pa bodo tudi nevarnosti pri servisu električnih avtov večje."

"Tekmovanje je še eno redkih v naši stroki, kjer je v ospredju strokovnost in je za zmago potrebno pokazati resnično znanje," je bil nad potekom tekmovanja navdušen Peter Caserman, sicer vodja lastnega avtoservisa in podpredsednik sekcije avtomehanikov pri Obrtno-podjetniški zbornici. "Poudarjanje strokovnosti, kot je mogoče  je za našo delo zelo pomembno. Tudi sam sem profesor na strokovni srednji šoli in sem videl, kje bomo morali pri našem izobraževanju dajati še več poudarka - na elektriki. Električne napeljave očitno mehanikom povzročajo težave."

Caserman sicer opozarja na nujno poglobitev sodelovanja med slovnskimi podjetji s področja izdelave avtomobilskih delov in šolami pri izobraževanju še bolj kakovostnih kadrov.

"Sponzorji in podporniki projekta smo že od samega začetka, torej tri leta. Letošnje finale je prinesel nadaljni napredek v organizaciji, šolska delavnica pa je bila na finalu polna ljudi," je komentiral Ivan Špehar iz podjetja Haberkorn Slovenija. "Podpiramo take projekte in se nam zdi v redu, da delujemo in spoznavamo obstoječe in potencialne stranke in promoviramo blagovno znamko Shell. Naš namen je, da širimo znanje in zadnje novice iz področja razvoja motornih olj. Hkrati pa so taki dogodki priložnost za pridobivanje novi stikov in tudi sklepanje poslov."