Avto B segmenta med Slovenci ohranja eno najširših vlog med vsemi karoserijskimi tipi - za ogromno ljudi vseh starostnih skupin je štirimetrska kombilimuzina glavno in edino motorno vozilo. Za druge je sekundarni avto v družini, namenjen za križarjenje med številnimi dnevnimi opravki, ali pa kot vozilo za mlade voznike.
Katere smo testirali: citroën C3, dacia sandero, ford fiesta, hyundai i20, mitsubishi space star, nissan micra, opel corsa, peugeot 208, renault clio, seat ibiza, škoda fabia, toyota yaris in volkswagen polo.
Ni treba posebej omenjati, da je B razred kombilimuzin v zadnjih letih vse bolj rasel, tako da jih večina v dolžino že presega štiri metre. Še dvajset let nazaj bi bil to že tipični "golfov" razred avta. Hkrati so se precej povišala pričakovanja, kaj mora tak avto po tehnološki plati že imeti vgrajenega. V ospredje stopata tudi želja po aktivni varnosti in napredni povezljivosti.
Ko smo pred štirimi leti naredili PRIMA test s takratnimi predstavniki B razreda, smo na primer lahko le upali, da je sistem AEB samodejnega zaviranja v sili s prepoznavo drugih vozil že serijski ali pa da za dnevne LED sijalke ni treba doplačati. Samodejno ohranjanje pasu, spremljanje pozornosti voznika, prepoznava mrtvih kotov, radarski tempomat in podobno so bili še zelo redki. Leta 2018 možnost zrcaljenja vsebine s telefona na zaslon ni bilo samoumevno, Apple Carplay ali Android Auto sta bila za nekatere španska vas. Aplikacije za povezavo med telefonom in avtom prav tako.
Večina proizvajalcev je v tem času na trg poslala naslednjo generacijo B predstavnikov, ki vsega štiri leta kasneje na polju asistenčnih sistemov in povezljivosti zmorejo bistveno več. Na našem testu smo se posvetili predvsem vprašanju, kaj kupec dobi v avtu s srednjo stopnjo opremljenosti, ki je najbolj prodajana in zaželena, ter kaj ima še na razpolago med doplačili.
Realnost: precejšnje razlike
Proizvajalci namenjajo velik poudarek aktivnim pomagalom in zaslonom, a hkrati vse skupaj močno kroji kriza s sestavnimi deli. Posledično imajo nekatere znamke izrazito paketno urejene cenike, kjer so nekatera pomagala dostopna le pri najvišjih opremah, na primer samodejni radarski tempomat, na katerega je vezan bolj učinkovit sistem samodejnega zaviranja. Kriza je šla tako daleč, da trenutno pri enem modelu (citroën C3) sploh ni mogoče nabaviti parkirnih senzorjev, temveč le vzvratno kamero (stanje aprila 2022). Posledično pri tem modelu ni na voljo niti opcija samodejnega parkiranja ter mrtvega kota.
Še en zelo svež pristop prodaje je možnost "downgradeanja", torej zniževanja opremljenosti. Renault ponuja clia za 300 evrov ceneje, če se kupec odpove AEB sistemu, Dacia za sandera nudi popust, če bi se odpovedali električno gnanim zadnjim steklom. Ford pri fiesti sledi podobni filozofiji, le da je malo bolj tradicionalna - za paket pomagal vključno z AEB je treba vedno doplačati. Ne veliko, a vendarle. Ali pa škoda fabia za električno gnana zadnja stekla.
Pri asistenčnih sistemih v razredu B sme oziroma mora kupec pri zdajšnji generaciji vozil pričakovati serijski AEB (s prepoznavo vsaj pešcev, če ne tudi kolesarjev), pomočnika za ohranjanje voznega pasu, pomoč za speljevanje, opozorilo na utrujenost, kamero za prepoznavo znakov … Redki imajo v srednji opremi že serijski adaptivni tempomat, medtem ko sistem za mrtve kote pri nekaterih ni na voljo. Redkost je tudi opozorilo na prečni promet pri vzvratni vožnji.
Pri žarometih kratki LED v sredinskih opremah še niso samoumevni, nekateri pa med doplačili nudijo že matrične. Ambeintalna nočna osvetlitev notranjosti postaja vse pogostejša tudi v malem "ljudskem" razredu. Pri pomagalih za parkiranje vsak proizvajalec oziroma koncern ubira lastno pot, najdemo vse od serijskih zadnjih senzorjev ali kamere pa do nerazumljivo visokih doplačil zanje. Obstajajo lahko precejšnje razlike v kakovosti slike, se pa najde že tudi 360-stopinjski pogled kamer.
Glede sredinskega zaslona in vmesnika je danes pri sredinski opremi higienski minimum 7-palčni zaslon. Za doplačila se dobi takšne z 10 palci in malo čez. Z večjimi zasloni pridejo tudi dodatne funkcionalnosti, na primer pametna navigacija, naprednejša povezljivost v svet z aplikacijami ... Večina jih nudi aplikacijo za telefone, s katero je mogoče dostopati do osnovnih podatkov o vozilu, ga odklepati, kakšnega celo vžgati, geolocirati, si nalagati navigacijo, izvajati "last mile" vodenje do cilja … Takšne napredne storitve se plača ob doplačilu za zmogljivejše sisteme, običajno pa sledi tudi redna naročnina.
Najbolj uporabna povezljivost s telefonom pa je še vedno takšna z vmesnikoma Android Auta ali Car Play – več predstavnikov že omogoča (tudi za doplačilo) wireless povezavo telefona brez uporabe kabla. Večina modelov B segmenta nudi med opcijami digitalne voznikove zaslone. Glasovno upravljanje pri tistih, ki ga omogočajo, poteka le v tujem jeziku. Slovenščina v menijih še ni v celoti osvojila B segmenta. Audiofili pri nekaterih znamkah pridejo na svoj račun z možnostjo naročila zmogljivejšega ozvočenja.
Žal se je v zadnjih štirih letih zgodil tudi kakšen premik na slabše. Več predstavnikov B avtomobilov je izgubilo fizične gumbe za upravljanje z nekaterimi osnovnimi pomagali, klimatizacija se je preselila v zaslonske menije, namesto vrtljivega gumba za glasnost je treba drsati. Z več tehnologije je skratka prišlo tudi več jemanja pozornosti med vožnjo.
Razporeditev modelov glede na asistenčne sisteme in povezljivost
1. mesto: Hyundai i20
Ima najbolj zejeten paket serijskih in doplačljivih asistenčnih sistemov. Nekateri so za razred B premierni, kot je napredni AEB za delovanje v križišču. Zelo koristno je opozorilo na speljevanje pred semaforjem. Tudi način delovanja asistenčnih sistemov prepriča. Meniji infozabavnega vmesnika so pregledni in hitri, grafično je evropski korejec najboljši. Hyundai i20 je za asistenčne sisteme in povezljivost prejel kar 91 odstotkov vseh možnih točk. Hkrati je i20 tudi veliki skupni zmagovalec PRIMA testa kombilimuzin B segmenta za leto 2022.
2. mesto: Volkswagen polo
Polo je po medgeneracijski prenovi zelo napreden avto, dobil je nekatere zmogljivejše in odlično delujoče asistenčne sisteme in še izboljšano koncernsko multimedijo. Višjo osnovno ceno upraviči s serijskimi prednjimi in zadnjimi senzorji ter kamero, sredinska oprema ima že tudi serijski adaptivni tempomat. Je eden redkih z možnostjo matričnih žarometov. Standardna je osempačna multimedija, za doplačilo pa zmogljiva navigacija s prometom v živo. Za marsikoga bo povsem dovolj opcija brezžične povezave na navigacijo Carplaya ali Android Auta. 82 odstotkov vseh točk.
3. mesto: škoda fabia
Nova generacija čehinje je v skupni razvrstitvi dosegla drugo mesto, na stopničkah pa je tudi glede polja asistence in povezljivosti. Sredinsko opremljena nudi zajeten paket serijskih in doplačljivih pomagal. Pri žarometih je korak za polom, tudi samodejni preklop med dolgim in kratkim snopom je treba doplačati. Za osempalčno multimedijo in možnost brezžične povezave je vredno doplačati dobrih sto evrov, za bolj zahtevne je na voljo devetpalčna s funkcijo napredne navigacije in raznimi aplikacijami. Je pa pri sredinski opremi še vedno treba doplačati električna zadnja stekla. Skupaj 77 odstotkov vseh točk.
4. mesto: seat ibiza
Trojček koncerna Volkswagen zaokrožuje seat ibiza. Podobno kot ostala sorodnika se je v kategoriji asistence in infozabavnih vsebin izkazala z zelo dobro zastavljenimi in delujočimi pomagali. Nudi veliko večino tistega kot zgornja modela, je pa treba konkretno seči v žep glede pomagal pri parkiranju. Posebnost sta dve stopnji LED žarometov - "eco" in "full" izvedba. Pri obeh je LED tudi dolgi žarek, razlika je v moči osvetlitve.
5. mesto: Renault clio
Najbolj prodajan avto v Sloveniji tudi po tehnološki plati sega zelo visoko. Je ambiciozno zasnovan in založen s serijskimi in opcijskimi asistenčnimi sistemi. Kot eden prvih v svojem segmentu je imel serijske polne LED žaromete. Multimedija je tudi zmogljiva, čeprav v grafičnem pogledu ne med najboljšimi. Se pa Renault vse bolj navezuje na Googlove storitve, kar se pozna na primer pri vnašanju navigacije. Škoda, da še nima wi-fi povezave do telefona. Med zanimivimi doplačili je možnost kavnega avtomata. 68 odstotkov možnih točk.
6. mesto: Toyota yaris
Japonski malček bi si pravzaprav lahko zaslužil tudi višje mesto, še posebej če bi ocenjevali samo področje asistenčnih sistemov. Tam je yaris vrhunski, seznam serijskih pomagal je zelo dolg, med doplačili je celo barvni HUD zaslon, ki bi se ga ne bi sramovali precej večji in dražji avtomobili. Slabšo oceno je dobila za multimedijo. Ta sicer omogoča brezžično povezavo s telefonom in nudi lahko tudi nekaj osnovnih funkcij nadzora na daljavo, a je hkrati med najbolj zapletenimi in neprijaznimi, pa še slovensko ne zna. Možnosti za izboljšave je kar nekaj. 65 odstotkov možnih točk.
7. mesto: Ford fiesta
Fiesta že sodi v skupino avtov B segmenta, kjer je glede asistenčnih sistemov in multimedije treba skleniti kakšen kompromis oziroma biti previden pri izbiri dodatne opreme. Nabor serijskih asistenčnih sistemov je pravzaprav kratek, obvezno je ne tako visoko doplačilo za osnovni AEB, na voljo je tudi radarski tempomat. Nima sicer sistema za nadzor mrtvih kotov, je pa v fiesti tempomat povezan s funkcijo prepoznavanja znakov, tako da se je enostavno držati omejitev. Vzvratna kamera je lahko le del paketa. Polni LED je serijski, opcija so matrični žarometi. Sync generacije 2.5 je še vedno dovolj zmogljiv infotainemnt s hitrimi in logičnimi meniji, pri verziji ST je že tretje generacije. Dobrodošli funkciji sta Ford Pass Connect aplikacija za nadzor avta na daljavo ali pa MyKey funkcija, ki omogoči prilagoditev avta za hibe mladega voznika.
8. mesto: Opel corsa
Čeprav je nemškega predznaka, se v novi corsi zdaj zelo čuti vpliv koncerna Stellantis oziroma sorodnih francoskih znamk. Varnost je lahko zelo paketno pogojena. AEB po zmogljivosti deluje različno glede na to, ali ima avto vgrajen tudi radar za samodejni tempomat. Kamero ali zadnje senzore je treba vedno doplačati ne glede na opremo. Corsa pri srednji opremi vztraja s halogenkami, čeprav ima med opcijami celo matrične žaromete. Električni pomik zadnjih stekel pri ocenjevani sredinski opremi je treba še doplačati. Serijski je sedempalčni zaslon, ki deluje dobro, Opel ponuja tudi možnost nadzora avta prek aplikacije. 57 odstotkov točk.
8. mesto: Peugeot 208
Podobna zgodba kot pri sorodnici corsi, le da francoz zelo poudarja i-cokcpit oziroma digitaliziran vozniški prostor. Ta je pri najvišjih opremah v lični 3D izvedbi. Serijska oprema je kar dolga, AEB pa tudi v primeru 208 dvostopenjski. Dostopnejša so pomagala za parkiranje. Za polni LED se pri sredinski opremi še doplača. Nekatera drugod precej dostopna pomagala, kot je aktivni tempomat, so kot opcija mogoči le pri najvišjih opremah. Po točkah se je izenačil s corso na 57 odstotkih možnih.
10. mesto: Dacia sandero
Sandero pri asistenci in pomagalih zagovarja pristop zadržanosti. A kar ponuja, deluje več kot le solidno. Nekoliko lahko pograjamo AEB, ki je sicer serijski, a prepoznava le vozila, ne tudi šibkejših udeležencev. Ciljana oprema že ima zadnje parkirne senzorje. Zanimivo je med opcijami sistem za nadzor mrtvega kota, nima pa sistema opozarjanje ali pa ohranjanje smeri, ki sta v razredu že postala norma. Doplačila so cenovno dostopna. Polnih LED žarometov ne nudi. Pozitivno preseneti pri vmesniku, osem palcev meri zaslon, med meniji uporabnik ne bo pogrešal nič bistvenega, grafično in strojno dobro deluje. Še več, dacia sandero omogoča brezžično povezavo z Apple Carplay ali Android Autom! Tudi sandera lahko za doplačilo spremenite v kavni avtomat na kolesih. Skupno razmerje točk: 43 odstotkov.
11. mesto: Citroën C3
Po medgeneracijski prenovi je sicer dobil nekaj novih asistenčnih sistemov, ki pa so zaradi krize polprevodnikov lahko ostali samo v katalogih in vseh ni mogoče naročiti. Za opcijski sistem AEB je treba najprej izbrati višjo opremo. Parkirnih senzorjev ni na voljo, lahko se dobi le kamera. LED žarometi so pri sredinski opremi serijski. Sredinski zaslon je petpalčni, pri višji opremi sedempalčni. Pri višji opremi je mogoče dodati kamero za snemanje vožnje.
12. mesto: Nissan micra
Model so pred petimi leti ob prihodu na naš trg oglaševali kot premijskega. Danes je vsaj glede asistenčnih sistemov in povezljivosti premijskega v avtu ostalo bolj malo, možna oprema je izrazito paketno zastavljena. Pohvaliti velja serijski AEB s prepoznavo pešcev, za doplačilo pride opozorilo na nepravilno menjavo smeri, samodejno preklapljanje med dolgimi in kratkimi lučmi ter prepoznava nekatere prometne znake. Parkirni senzorji so na voljo šele pri nadstandardni opremi, kamera pa še stopnico višje. Prav tako LED luči. Infozabavni zaslon ima sedempalčni zaslon, zasnova menijev in grafika vse težje dosegata sodobne smernice, pozitivna stran pa so fizični gumbi.
13. mesto: Mitsubishi space star
Nekdo mora biti zadnji. Da je to space star, ni posebno presenečenje, saj za najnižjo postavljeno ceno v primerjavi s tekmeci ni mogoče pričakovati presežkov. Če iščete po asistenčnih sistemih zelo sodoben avto, potem space star ni ravno prvi kandidat. Do najdažje opreme med asistenčne sisteme lahko prištejemo pomagalo za speljevanje v klanec, samodejni vklop luči v temi ali pa tempomat. Za AEB s prepoznavo pešcev je pogoj najvišja opema, ki pa vključuje tudi opozorilnik za nepravilno menjavo pasu in polne LED žaromete. Sredinski zaslon je pri najvišjih dveh opremah sedempalčni, za lažje upravljanje ima fizične gumbe, po zmogljivostih ne izstopa.