Kot kaže prihodnsot dizelskih vozil ni rožnata. Pisali smo o tem, da so pri svetovalnem podjetju AlixPartners napovedali, da bodo dizelski motorji do leta 2030 predstavljali le še devet odstotkov trga novo prodanih vozil v Evropi. Danes predstavljajo polovico trga novih vozil.

Vse strožji evropski emisijski standardi naj bi s časoma podražili proizvodnjo dizelskih motorjev in posledično dizelskih avtomobilov, ki bodo zato postajali vse bolj nekonkurenčni. Podražili se bodo tudi rezervni deli za dizelske motorje, kar bo pomenilo dražje vzdrževanje tovrstnih vozil in dražje lastništvo, napovedujejo pri AlixPartners.

Prav to, da bo dizelska tehnologija s časom postala vse dražja, je poudaril tudi prvi mož Volva Hakan Samuelsson, ki pravi, da bodo morali dizlom s časoma dodajati raznorazne dodatne tekočine za zmanjšanje ravni škodljivih emisij, hkrati pa bo dizelsko gorivo postalo veliko dražje.

Ali je sploh še smiselno postavljati tovarno dizelskih motorjev?

Volvo ni edini, ki razmišlja na ta način. Pri Toyoti, kjer tudi v Evropi že vrsto let v ospredje postavljajo hibridna vozila pred dizelskimi, zdaj razmišljajo, da bi povsem izločili dizelske motorje iz ponudbe. Glavni razlog se skriva v vse strožjih eko standardih. Dejstvo je tudi, da dizli pri Toyoti v Evropi, kot glavnem trgu dizelskih motorjev, ne predstavljajo velik del v prodaji.

Karl Schlicht, podpredsednik Toyote Europe je za britanski Autocar dejal, da dizelski motorji predstavljajo manj kot desetino skupne prodaje yarisa v Evropi, zato bi  lahko v prihodnje dizelske motorje prečrtali na cenikih kompaktnega vozila B segmenta. Iz istega razloga Schlicht pod vprašaj postavlja tudi smisel vlaganja v razvoj novih generacij dizelskih motorjev. Dejal je, da bo moral danes vsak, ki bo želel investirati v nove tovarne za proizvodnjo dizelskih motorjev z dobo obratovanja 10 do 15 let, dobro razmisliti ali je finančni vložek smiselen.

Pri Toyoti v prihodnosti stavijo na čistejše pogonske vire. Do leta 2020 nameravajo na leto prodati okoli 30 tisoč vozil na gorivne celice in 15 milijonov hibridov. Povprečne emisije CO2 nameravajo pri svojih modelih do leta 2050 zmanjšati za kar 90 odstotkov.