19. avgusta sta potekli dve leti, odkar lahko v Sloveniji, če je to označeno z zeleno puščico, tudi ob rdeči luči na semaforju zavijamo na desno. Pristojne smo vprašali, kakšne izkušnje imajo s to ureditvijo in kako so jo sprejeli vozniki.
Spomnimo, da je možnost zavijanja desno pri rdeči luči prinesla leta 2021 sprejeta Novela o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Zavijanje pri rdeči v obliki eksperimentalne prometne ureditve je sicer dovoljeval že dotedanji zakon, vendar ga niso nikoli izvedli v praksi.
Skrivni spominek
O možnosti zavijanja desno pri rdeči luči se je sicer na podlagi izkušenj iz držav, ki so jo imele pred tem, denimo Nemčija ali Poljska, aktivno govorilo že vsaj deset let, torej je bila dolgo v pripravi, končno pa so jo uveljavili 19. avgusta 2021, ko so prvo puščico namestili ob rdečo luč na semaforju v križišču Celovške ceste in Kolesarske poti pri ljubljanskih Guncljah.
Vendar je originalna tablica z zeleno puščico tam stala le kratek čas. Nova prometna ureditev je sicer pri voznikih naletela na precej pozornosti, a med njimi so bili tudi vandali, saj je izginila že po enem tednu. Od tedaj je za pospeševanje prometa na tem križišču pod določenimi pogoji skrbela nova zelena puščica, originalna pa je očitno nekje spravljena kot dragoceni spominek, s katerim se lastnik ne more javno hvaliti.
V nasprotju z ZDA, kjer je zavijanje desno ob rdeči luči dovoljeno, če ni izrecno prepovedano, je pri nas torej to dovoljeno le, če ga dovoli zelena puščica. Za to morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Med drugim mora biti hitrost vožnje avtomobilov omejena na 50 kilometrov na uro, v križišču mora biti zagotovljena dobra preglednost, nizka mora biti frekvenca pešcev, križišče ne sme biti ob šolskih poteh in kjer so prisotni udeleženci z omejeno mobilnostjo, določeni pa so tudi pogoji glede kolesarskih stez.
Pravilo poveča pretočnost prometa
Do danes je število križišč z zeleno puščico že precej naraslo, čeprav jih še vedno ni toliko, kot bi si želel marsikateri voznik. Z Direkcije RS za infrastrukturo (Direkcija), ki upravlja javne ceste, so nam sporočili, da je na cestah v njihovem upravljanju trenutno postavljenih šest križišč z zeleno puščico. Dve sta v Ljubljani, po eno pa v Novem mestu, na Vogrskem, v Kranju in v Škofji Loki. Ob tem velja omeniti, da je urejanje križišč tudi v pristojnosti lokalnih skupnosti, zato lahko opažamo več takšnih križišč.
Pri Direkciji ugotavljajo, da novo prometno pravilo generalno pripomore k pretočnosti prometa ter zmanjšanju zamud in zastojev, saj omogoča praznjenje levega pasu tudi, ko na semaforju sveti rdeča luč. Dodajajo, da takšna ureditev zahteva upoštevanje vrste dejavnikov, od števila in hitrosti vozil, preglednosti do prisotnosti ranljivih skupin udeležencev prometa, kakršni so pešci, šolarji in kolesarji ter osebe z omejeno mobilnostjo.
Dodajajo, da se slednje pri predlogih za lokacije zelenih puščic s strani zainteresirane javnosti prevečkrat zanemarja, saj lahko vozniki prezrejo pešca ali kolesarja. Pri tej ureditvi namreč opažajo napake voznikov, ki se ne prepričajo, ali je pot res prosta. Poudarjajo, da je zavijanje desno z zeleno puščico omogočeno, ni pa obvezno. Dodajajo, da postavitev zelene puščice ne more biti samodejna, ampak mora prestati inženirsko presojo in upoštevati vse naštete dejavnike.
Policija brez pripomb
Na Policiji pravijo, da posebej ne zbirajo podatkov o prometnih nesrečah, ki bi bile posledica neustreznega ravnanja udeležencev cestnega prometa na križiščih, kjer zelena puščica omogoča zavijanje desno. Ne beležijo niti prekrškov, ki bi bili povezani s takšno ureditvijo. Ugotavljajo pa, da so vozniki dobro sprejeli opisano prometno ureditev, še vedno pa se občasno pojavijo takšni, ki ne opazijo zelene puščice in niti ne vedo točno, kako morajo v takšnem križišču ravnati. V dveh letih uporabe pa niso zabeležili posebnih dogodkov, ki bi potrebovali njihovo pozornost.
Tudi vodja AMZS Šola vožnje in inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik pravi, da po njihovih izkušnjah in opažanjih marsikateri voznik tudi dve leti po njeni uveljavitvi še vedno ni dovolj dobro seznanjen ali je ne pozna, oziroma se ne zaveda njenih pasti. Dodaja, da so že ob začetku njene veljavnosti poudarjali pomen izobraževanja voznikov, saj je to predpogoj za pravilno in varno ravnanje v prometu.
Voznik, ki se odloči, da bo zavil desno ob rdeči luči na semaforju, se mora namreč prepričati, da to lahko stori varno, da je torej vozišče, kamor se vključuje, prazno. Takšna ureditev po mnenju Pungertnika najbolje deluje v semaforiziranih križiščih s samostojnim pasom za zavijanje v desno in kjer ni pešcev. Poudariti je tudi treba, da zelena puščica na črni podlagi ob rdečem semaforju nima enakega pomena kot svetlobni prometni znak desne puščice, ki izrecno dovoli zavijanje desno. Nova ureditev namreč pušča prost prehod pešcem in kolesarjem, zato se mora voznik vedno prepričati, da jih s svojo vožnjo ne ogroža.
Pri AMZS sicer ocenjujejo, da gre za dobrodošlo novost, ki izboljšuje pretočnost prometa, kar je predvsem ob prometnih konicah ključnega pomena. Voznikom zato svetujejo, naj izkoristijo možnost, ki jim jo daje zelena puščica, a le v primeru, ko se pri tem počutijo varno in suvereno. Vozniki se morajo tudi nujno zavedati, da zakonodaja tovrstno vožnjo "le" omogoča, ne pa zahteva. Zato bodimo tudi strpni do tistih, ki so pri izkoriščanju te možnosti manj suvereni.
Jaz imam največjo težavo s tem novim pravilom, da le redko kdaj naletim na ta znak, da bi ga lahko …
Mi smo posebna država, pa je tudi to malo posebno...
Potrebna so večpasovna križišča, ki jih ni…