Varnost na zahtevnem odseku trojanskih predorov že dolgo skrbijo tako policijo kot upravljalca avtocestnega omrežja Dars. Po eni strani namreč številni vozniki avtomobilov ne upoštevajo omejitev hitrosti, ki je petkilometrskem odseku ves čas postavljena na 100 km/h, po drugi strani pa ena sama nesreča lahko povsem blokira glavno prometno žilo in povzroči večurni kolaps tudi na vzporednih cestah. Količina jeze in slabe volje voznikov je v takšnih priimerih težko izmerljiva, gmotna in gospodarska škoda je ogromna. Vsaka nesreča manj je tako še kako pomembna. 

Analiza hitrosti po posameznih odsekih slovenskega avtocestnega omrežja je pokazala, da je glede prekoračitev prav odsek štajeske avtoceste prek Trojan posebej izstopal, zato je bil prav ta odsek izbran za šestmesečni pilotni projekt sekcijskega merjenja hitrosti vožnje, ki se s tem v Sloveniji pojavlja prvič, medtem ko ga v nekaterih državah, denimo Italiji, poznajo že leta. 

Kako bo sistem deloval?

Sistem bo med pilotnim projektom meril le v smeri vožnje iz Maribora proti Ljubljani, bo pa lahko procesiral vsa vozila, ki bodo v tistem hipu na odseku. Prva kamera na portalu pred predorom Trojane bo zabeležila registrsko številko vozila (fotografija se bo zakodirana shranila v sami kameri) in nato še druga, nameščena na portalu po izvozu iz predora Podmilj. Kameri bosta nato poslali registrsko številko (in ne fotografije vozila) v pristojni nadzorni center.

Ko bo prek ustreznega merilnega sistema ugotovljena hitrost vožnje vozila na nekaj več kot petkilometrski razdalji med kamerama, bo zgolj pri kršiteljih, pri katerih bo povprečna hitrost nad 100 km/h, kamera posredovala v center tudi fotografijo vozila.

Dars poudarja, da ne gre za snemanje, ampak za fotografiranje in v primeru, ko kršitev ne bo zabeležena, se bo fotografija takoj uničila. V nasprotnem primeru pa se bo fotografija posredovala na strežnik, ki je v pristojnosti Policije. S podatki ne bom mogoče manipulirati oziroma jih brisati ali spreminjati, obljubljajo pri Darsu. 

Sistem bo montiran že v prihodnjih dneh, nekaj tednov pa bo deloval poskusno, kar pomeni, da vozniki o kršitvi še ne bodo obveščeni. Kasneje pa bo sistem pričel delovati "na polno", kar pomeni, da bo do zaključka projekta, ki je predviden za konec letošnjega leta, "pozdrave" policije prejelo lepo število prehitrih voznikov. 

Za zdaj stroški 0 evrov

Ker gre za pilotni projekt, so vsa oprema in stroški delovanja breme zastopnika dobavitelja opreme, podjetja Intermatic. Po zaključku projekta pa se bo oprema, ki jo sicer proizvaja ameriška družba 3M, odstranila. Ali bo v prihodnje z dobaviteljem sklenjeno trajno sodelovanje, bo pokazala analiza in seveda ustrezni nabavni postopki.

Vsi takratni stroški glede nabave in vzdrževanja bodo stvar policije, ki je edina pristojna za izvajanje nadzora prometa, je za Žurnal24 pojasnil Marjan Koler iz Darsa. Tako v tem hipu tudi ni jasno, kje bi lahko takšne naprave v prihodnosti še uporabljali, odgovori so odvisni od izkušenj iz polletnega testa. Je pa eden izmed pogojev za uvedbo sistema na nekem odseku tudi zaveza upravljalca, da tam ne bodo izvajali omejitev zaradi del. 

Že danes je sicer po celotnem omrežju avtocest razpostavljenih 20 ohišij za stacionarne radarje, ki dosegajo svoj namen, saj po besedah Kolerja na teh odsekih vozniki vozijo precej bolj v skladu z omejitvami, četudi je ohišje brez radarja. A marsikdo le, dokler ne prevozi točke z ohišjem.

andrej.leban@zurnal24.si