Prehitra vožnja, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, neuporaba čelade, neupravičena uporaba voznih pasov (denimo za avtobuse) ali uporaba mobilnika med vožnjo so prekrški, ki jih bodo članice EU odslej lahko zlahka naslovile na rezidente drugih članic, ko jih bodo ti storili na njihovem ozemlju ter jih bodo pri tem zasačile prometne kamere in podobne naprave.

Novembra je namreč začela veljati direktiva o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških z zagroženo kaznijo nad 70 evrov, ki do zdaj po večini bilateralne dogovore med posameznimi članicami razširja na 25 članic EU. Doslej so namreč imele članice veliko težav pri izterjavi kazni.

Za zdaj direktive niso podpisale le Velika Britanija, Danska in Irska. Po implementaciji zakona o motornih vozilih, ki je po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo že medresorsko usklajen ter je v fazi sprejemanja, bo Slovenija izpolnila tudi obvezo o vzpostavitvi t. i. kontaktnih točk, prek katerih bo iskanje prekrškarjev avtomatizirano.

Če ni v slovenščini, ne velja

Kazen, kot je predpisana za prekršek v državi, v kateri je bil storjen, bodo pristojni organi poslali na naslov lastnika vozila. Dopis mora biti v enem od uradnih jezikov države, v kateri je bilo vozilo registrirano. "Enako velja za državljane Slovenije, ki bodo v tujini storili katerega od naštetih prekrškov: prejeto obvestilo mora biti v slovenskem jeziku, saj v nasprotnem primeru lahko odklonijo sprejem pisanja, če mu ni priložen prevod," pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. Naš bralec je tako še poleti prejel obvestilo o prekršku iz Avstrije, s katero je imela Slovenija bilateralni sporazum, ki pa je bil napisan le v nemščini (kopijo hranimo v uredništvu).

Slovenija ima bilateralne dogovore tudi z večino držav nekdanje Jugoslavije. Če prekrškar globe ne plača, lahko po direktivi nadaljnji postopek vodijo domači organi.