Tisti urbani mit, da vas bo policist, če ste mu stopili na žulj, najbolj enostavno "potunkal" s tem, da bo zahteval na pogled rezervne žarnice, še vedno velja. 100 evrov namreč znaša kazen, če v avtomobilu ni popolne škatlice, ki zadostuje dikciji pravilnika: "komplet rezervnih žarnic mora vsebovati žarnice z žarilno nitko za najmanj polovico žarničnih mest podvojenih zunanjih svetlobnih in svetlobno–signalnih naprav in po eno žarnico z žarilno nitko za zunanja nepodvojena žarnična mesta, pri katerih je mogoča zamenjava samih žarnic." 

Le v Sloveniji in še nekaj nekdanjih komunističnih državah

Pa ne gre za kakšen relikt iz obdobja, ko je vsak fiat punto, ki je pripeljal nasproti, "mižal" na eno oko.

Pravilnik z zgoraj omenjenim določilom je namreč stopil v veljavo komaj lani, medtem ko so kompleti z žarnicami poleg naše države po podatkih ADAC-a danes obvezni le še v državah nekdanje Jugoslavije, Slovaške, Češke, Madžarske in Španije. Povsod drugje, vključno s Skandinavijo, kjer so zimske noči zelo dolge, je voznikom kvečjemu svetovano, naj imajo s seboj žarnice, s katerimi lahko zamenjajo pregorene. 

Bo veljal še tudi ko bodo že vsi svetili z LED svetlobo?

Da je pravilnik glede žarnic v Sloveniji tako rigorozen, je še posebej čudno zaradi napredka tehnologije, predvsem vsesplošne rabe LED sijalk pri osvetljevanju avtomobilov. Te ne služijo več le za dnevne luči, temveč vse pogosteje osvetljujejo tudi zadnje luči, smerokaze in luči za zaviranje, zadnje leto pa že pri marsikaterem modelu tudi nižjega cenovnega razreda (novi polo, novi golf, seat leon ...) izpodrivajo "ksenonke" tudi pri polnih žarometih. Trend gre v smer, da bo na avtu čez kakih deset let svetila le še LED tehnologija. Da to ni nikakršen utopičen načrt, priča aktualni mercedes-benz S, ki že danes ne zunaj ne znotraj ne pozna več žarnice z nitko. 

Slovenski pravilnik sicer prepoznava LED sijalke vsaj v tolikšni meri, da govori le o žarnicah z žarilno nitko, tako da prve niso sestavni del obvezne rezervne opreme

Avtomobili boljši, vozniki pa slabši

Prav tako pri nemškem TÜV ugotavljajo, da je zaradi napredka pri ožičenju v avtomobilih in na sploh pri izdelavi klasičnih žarnic z žarilno nitko v zadnjih letih težav s pregorenimi žarnicami bistveno manj kot v preteklosti. Res pa je tudi, da so vozniki danes precej bolj malomarni, saj po nemških opažanjih precej dlje časa odlašajo z menjavo.

• Glasujte za Mehanika leta in osvojite lepo nagrado

Zaradi žarnice treba na servis

Čeprav s seboj vozijo žarnice, pa se ogromno voznikov menjave žarnic v primeru defekta sploh ne loti, saj različni testi, denimo tisti od Auto Motor und Sport dokazujejo, da je postalo laiku to pri posameznih avtomobilskih modelih praktično neizvedljivo, pa čeprav je Evropska unija z direktivo leta 2006 posebej naložila proizvajalcem avtomobilom, da morajo omogočiti menjavo klasičnih žarnic tudi izven servisov. 

Kot pravijo na AMZS, je pregled kompleta žarnic del pregleda obvezne dodatne opreme na vsakem tehničnem pregledu. "Ker je menjava žarnic pri sodobnejših vozilih za laike relativno zahteven postopek, se vozniki obračajo po pomoč k strokovnjakom, ki jim ob menjavi nadomestijo tudi žarnico, tako da lahko rečemo, da ima večina lastnikov v vozilu popoln komplet," komentar AMZS potrjuje upravičenost vprašanja, čemu obvezen komplet potem sploh še služi drugemu kot zadovoljstvu uradnikov.

Zanimivo pa niti pri slovenskem združenju prodajalcev avtomobilov problema ne vidijo oziroma o tem niso sprožili vprašanja pri pristojnem ministrstvu za infrastrukturo. Kot je za zurnal24 povedal predsednik Sekcije strokovnih in registracijskih organizacij pri Gospodarski zbornici Slovenije Borut Mišica, združenje "področja ni obravnavalo, niti ni predlagala spremembe predpisov."