Kot je znano, je najdaljši slovenski cestni predor pred največjo posodobitvijo v svoji skoraj 27-letni zgodovini, saj so že stekle priprave na gradnjo druge predorske cevi. S tem bo promet skozi Karavanke med Slovenijo in Avstrijo postal bistveno pretočnejši in predvsem varnejši. Promet bo namreč potekal v vsaki smeri po svoji cevi, kar bo odpravilo nevarnost nesreč zaradi trkov med nasproti vozečimi vozili. 

Prav tako bodo velika novost prečniki, ki bodo omogočali reševanje ljudi iz tiste cevi, kjer se bo zgodil nek hud dogodek, recimo požar, v varno cev. Cevi bosta na celotnem odseku osmih kilometrov medsebojno povezani kar 26-krat. Za primerjavo, če bi se danes v obstoječem enocevnem predoru zgodil požar, bi se lahko ljudje reševali zgolj skozi oba vhoda v cev, ki pa sta narazen osem kilometrov. 

V preteklosti so v predoru že bile nesreče, pri katerih je izbruhnil požar. So pa vozniki po opažanju Darsa pri vožnji skozi enocevni predor previdnejši in bolj spoštujejo omejitve glede hitrosti in varnostne razdalje.

Avstriji nekaj več pogače, saj ima daljšo cev

Slovenija in Avstrija sta odgovorni za financiranje in izdelavo vsaka svojega dela cevi, kar za Dars pomeni dobrih 3,4 kilometra oziroma 44 odstotkov predora, za avstrijskega upravljalca Asfinag pa preostalih 56 odstotkov. Skladno s to porazdelitvijo med ozemljema obeh držav se že danes delijo tudi prihodki od cestninjenja. Po dograditvi druge cevi bo model porazdelitve ostal enak.

Zgolj redno vzdrževanje predora Karavanke (vključno z gasilsko službo) za slovensko stran znaša 800.000 evrov na leto. 

Že letos pa bodo cestninjene nekoliko prilagodili zaradi uvedbe elektronskega cestninjenja tovornega prometa na slovenski strani. Po pojasnilih Darsa bodo tako na slovenski strani predora s 1. aprilom tovorni promet cestninili prek portalov in ne več ustavljanjem pri plačilni hišici. Še vedno pa bo moral iz varnostnih razlogov vsak tovornjak pred vstopom v predor skozi termo-skener, ki zaznava, ali je neko vozilo pregreto (kolesa, motorni del ...) in obstaja nevarnost požara.

Doslej je skener na vhodu v slovenski del predora ustavil štiri vozila, pri katerih je bila velika možnost, da bodo znotraj predora zagorela.

Investicijska vrednost projekta dograditve druge cevi vključno z manjkajočim odsekom avtoceste izven predora ter potrebnimi ureditvami na slovenski strani je ocenjena na 151,6 milijona evrov (brez DDV). Glede datuma izgradnje pa so pri Darsu zelo previdni. Upajo, da bo javni razpis za izvajalce uspešen in da bodo lahko pričeli z deli na terenu še pred koncem letošnjega leta. 

dezurni@zurnal24.si