Sodobni avtomobili imajo navadno vgrajene vsaj osnovne potovalne računalnike, ki vozniku posredujejo tudi informacijo, kako dolgo pot bo vozilo lahko opravilo s preostalo količino goriva v rezervoarju. Ko nivo goriva pade pod določeno točko, pa se prižge tudi opozorilna lučka, da bo treba kmalu zaviti na črpalko.

Kdaj zasveti lučka, da motor porablja rezervno gorivo, natančneje določa vsak izdelovalec posebej, praviloma pa se prižge pri količini goriva, ki naj bi zadostovala za razdaljo od 60 in 100 kilometrov.

Pri vozilih z zmogljivejšimi računalniki, ki lahko predvidijo, da so na primer za volanom manj izkušeni vozniki, pa lučka za gorivo prične svetiti tudi že veliko prej.

Pri številnih avtih pa je po prvem opozorilu z lučko in morda še zvokom možno prevoziti še okoli 40 kilometrov. Ko se podatek o dosegu celo povsem preneha prikazovati na potovalnem računalniku, naj bi bilo to zadnje in – tako kažejo izkušnje - tudi zelo učinkovito opozorilo za voznika, naj nemudoma napolni rezervoar z gorivom.

Če vsa opozorila niso dovolj ali pa če celo zaradi napake na merilniku voznik ostane brez goriva med vožnjo, lahko celo ob varni zaustavitvi vozila ob robu ceste nastane škoda na motorju avtomobila ali pa je vsaj težko znova zagnati dizelski motor.

Morebitne posledice vožnje na hlape

Najpogostejše težave se pojavijo zaradi morebitnih usedlin v rezervoarju. Pri tehnični službi Renault Slovenija pojasnjujejo, da črpalka ob črpanju goriva sproža gibanje goriva v rezervoarju. Manj kot je goriva v rezervoarju, bolj intenzivno kroži to gorivo. S tem se poveča tudi mešanje usedlin, ki so prek goriva prišle v rezervoar. Ob mirovanju so te usedline na dnu, ob mešanju pa se pomešajo z gorivom, kar lahko zamaši filter za gorivo, informacije potovalnega računalnika o porabi goriva pa niso več pravilne.

Neodvisni mehanik Primož Rožnik opozarja še na kondenzacijo vode v premalo napolnjenih rezervoarjih. Težja voda se nato potopi pod lažje gorivo na dno rezervoarja in skupaj z gorivom zaide do vbrizgalnega sistema motorja. Ena od posledic tega je korozija, ki je še posebej izrazita pri dizelskih motorjih, saj se pri njih vlaga v rezervoarju veže z biodizlom, to pa povzroča usedline, ki mašijo dotok goriva.

Foto: Andrej Leban Mehanik

Gorivo samo po sebi deluje kot hladilno sredstvo za črpalko goriva. Če je goriva v rezervoarju premalo, lahko pride do pregrevanja črpalke in celo do njene blokade, opozarja Rok Istenič, predstavnik Renaulta. To je najbolj izrazito pri vozilih, ki so predelana na plin, pojavlja pa se tudi pri motorjih na oba prevladujoča energenta.

Pregrevanje preveč praznega rezervoarja je še posebej nevarno v poletnih mesecih, ko temperatura goriva naraste zaradi stiskanja na visoke tlake v sistemu, gorivo pa se v povratnem krogu do rezervoarja ne ohladi dovolj. "Zaradi tega lahko gorivo »zavre«, pri čemer se ustvarijo mehurčki zraka, tlak goriva pa se zmanjša," pojasnjuje Rožnik. Da do tega ne bi prišlo, imajo vozila večinoma vgrajene hladilnike na povratnem vodu do rezervoarja, vseeno pa pri nekaterih tipih avtomobilov gorivo prej »zavre« kot pri drugih. Rožnik iz svojih izkušenj navaja denimo v Sloveniji zelo popularnega Clia 2. generacije z motorjem 1,5 dCi.

Pasti vožnje v klanec

"Zaradi prenizkega nivoja goriva v rezervoarju pri vožnji skozi ovinke ali pri vožnji po klancu lahko sistem za gorivo zajame zrak, kar povzroči padec tlaka v sistemu, zaradi česar motor cuka ali celo ugasne," pove Rožnik. Večina rezervoarjev ima sicer posebno oblikovano zbirno posodo, ki lahko ta pojav do neke mere prepreči, a ob dolgotrajni vožnji v klanec lahko tudi v njej zmanjka goriva, saj je v njej prostora le za pol do liter goriva.

Če je vozilo parkirano na klancu, lahko gorivo, če ga je v rezervoarju malo, odteče stran od črpalke. Če črpalka ne doseže dovolj goriva, motorja ni možno zagnati ali pa je vsaj otežen, pojasnjuje Istenič.

Lažnivi merilniki zelo pogosti

Nenazadnje lahko prepogosta vožnja z rezervnim gorivom povzroči napake pri senzorjih za nivo količine goriva, zato merilnik kaže več goriva, kot ga je v rezervoarju v resnici.

Pri AMZS pravijo, da so posredovanja njihove službe na terenu zaradi tega, ker voznikom med potjo zmanjka goriva, vsakodnevni dogodki. Prav slabo delujoči merilniki so zelo pogost vzrok, da se vozniki uštejejo, koliko lahko še prevozijo z gorivom.

Pri nemškem avtoklubu ADAC so pred časom naredili zanimiv preizkus, ko so pri petih modelih avtomobilov iskali odgovor, kako daleč lahko peljejo še potem, ko potovalni računalnik javlja, da v rezervoarju ni več goriva. Testirali so le avtomobile z bencinskimi motorji, saj pri dizlih lahko nastane precejšnja škoda, če jim zmanjka goriva. Čeprav niso poimensko navajali, koliko kilometrov so prevozili s katerim avtom, so objavili podatek, da so »na hlape« napravili še med 8 in 60 kilometrov poti.