Iz kronike zadnjih dni: "Mariborski prometni policisti so včeraj na Titovi cesti v Mariboru, kjer je hitrost vožnje s splošnim prometnim pravilom za ceste v naselju omejena na 50 km/h, izvajali nadzor hitrosti z laserskim merilnikom. Ob drugih prekoračitvah hitrosti so izmerili hitrost tudi 39-letnemu vozniku iz okolice Maribora, pri katerem je bila izmerjena hitrost kar 120 km/h, kar pomeni, da je za kar 70 km/h prekoračil najvišjo dovoljeno hitrost vožnje."

V Avstriji je pred kratkim stopila v veljavo zakonodaja, po kateri lahko objesten voznik zelo hitro ostane brez vozila. Prekoračitev hitrosti 60 km/h nad dovoljeno v naselju in 70 km/h izven naselja je dovolj, da že obravnavani kršitelj ostane brez motornega vozila. Nekaj milejši pogoji so za tiste, ki se spozabijo prvič. Odvzem vozila lahko po odločitvi sodišča postane trajen.

Ko so sprejemali to novost, je v Avstriji potekala ostra debata, odprla so se številna vprašanja. Eden od kritičnih očitkov vladajoči koaliciji je bil, da spremembe nastajajo brez ustreznih analiz statističnih podatkov.

Osnovno pravilo za resno načrtovanje kakršnihkoli strokovnih politik in ukrepov v prometni varnosti namreč pravi, da morajo temeljiti na kvalitetnih statističnih podatkih. 

V Evropi še več drugih držav pozna možnost zelo hitrega odvzema vozila, ki dobi status orožja v rokah nezrele osebe. Med njimi so takšne, ki imajo status prometno najvarnejših držav, na primer Danska, Norveška ... 

Ne poznajo niti osnovne statistike

Pri nas nobena ustanova, ki ji je poverjena prometna varnost oziroma načrtovanje prometnih politik, nima podatka, koliko voznikov je zaradi prehitre in objestne vožnje že ostalo brez vozila. Zato tudi zelo težko prilagajamo ukrepe.

Slovenska zakonodaja sicer zaseg vozila za hude prekrške omogoča, o tem govorila tako zakon o prekrških kot zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Slednji v 23. členu (odstavek 1, točka 1) omogoča zaseg med drugim za takšne prekrške, kot so prekoračitev dovoljene hitrosti v območju za pešce za 20 km/h, v naselju za 30 km/h, izven naselja za 40 km/h, na avtocesti za 50 km/h, pod vplivom alkohola ali drog …

... "v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan." 

A v isti točki ZPrCP je dodan pogoj, da policist lahko zaseg opravi samo pri tistem vozniku, ki je bil zaloten pri hudem prekršku in je bil za enega od naštetih prekrškov "v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan." 

Kolikokrat je bil v Sloveniji nekdo trikrat zapored v dveh letih na licu mesta zasačen pri nevarnem dejanju v prometu in nato kaznovan, očitno nihče ne ve. Obstaja le zelo resen dvom, da bi bil to lahko pogost pojav. 

Foto: Policija Prehitra vožnja merilnik hitrost

1. odgovor - ministrstvo

Vprašali smo Ministrstvo za pravosodje, kjer bdijo nad evidenco prekrškov in stranskih sankcij, koliko voznikov je lani izgubilo izpit po omenjeni  točki 1, odstavka 1, člena 23. "Ministrstvo ne razpolaga s podatkom … Predlagamo, da za podatke o zasegih vozil zaprosite policijo."

2. odgovor - AVP

Vprašali smo Agencijo za varnost prometa, kjer pripravljajo strokovna poročila o cestni varnosti, skrbijo za mednarodno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks ter v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo udejanjajo program pravno zavezujoče resolucije o prometni varnosti skupaj s predlogi zakonskih sprememb. "Glede vprašanja '3x v dveh letih' se prosimo obrnite na policijo," so nam odgovorili.

3. odgovor - policija

In smo vprašali policijo. "Policija pri zasegih motornih vozil na podlagi ZPrCP ne vodi statističnih podatkov po posameznih točkah prvega odstavka 23. člena ZPrCP", je povedal tiskovni predstavnik Drago Menegalija. Razlogov ni pojasnil.

"Očalarji" bodo precej hitreje ostali brez kot divjaki

Glede zasegov vozil v lanskem (in preteklih) letih tako ostaja samo splošna številka vseh zasegov, ki so se zgodili po 23. členu ZPrCP. Bilo jih je 2.693.

Številka ni majhna, a zakon v ostalih petih točkah prvega odstavka omenjenega člena za razliko od zgoraj omenjenega pravila '3x2' določa avtomatski odvzem vozila vedno, ko voznika zasačijo, da vozi vozilo ali skupino vozil, za katerega nima vozniškega dovoljenja, ali ko vozi med prepovedjo vožnje, ali če z vožnjo nadaljuje kljub prepovedi. 

Avtomatsko brez izpita ostanejo tudi vsi tisti vozniki, ki vozijo s pretečenim vozniškim dovoljenjem, za podaljšanje katerega bi potrebovali zdravniško spričevalo. Na primer vsi, ki nosijo očala, pa si niso pravočasno priskrbeli novega spričevala.

V DZ sprejeta resolucija napoveduje spremembe

Stochholmska deklaracija iz leta 2020, katere podpisnica je tudi Slovenija, z različnimi priporočili spodbuja vse države sveta, naj 'vizijo 0' postavijo kot prioriteto pri načrtovanju politik. Ena ključnih točk deklaracije je zahteva po zaščiti uporabnikov cest pred nesrečami, ki so posledica prehitre vožnje. 

Državni zbor je lansko jesen sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030. Gre za temeljni dokument, za izvajanje katerega so zavezane vse vlade in državne institucije.

V točki o varnosti uporabnikov cest Resolucija povsem na vrhu nujnih ukrepov navaja spremembo predpisov, ki bi zaostrili zakonodajo v povezavi z večkratnimi kršitelji cestnih predpisov. Bodo pa za spremembo zakonov pisci potrebovali ustrezne statistične podatke, ki jih trenutno nimajo.

Leta 2021 naša država ob 1,55 milijarde evrov

Prehitra vožnja je prepoznana kot eden najbolj pogostih vzrokov za nastanek hudih prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami.

Po podatkih AVP (velja za leto 2021) je povprečni strošek posamezne prometne nesreče s smrtnim izidom v Sloveniji kar 2,86 milijona evrov, s hudo poškodbo pa slabega pol milijona evrov. Slovenija je leta 2021 zaradi prometnih nesreč utrpela za 1,548 milijarde evrov družbeno-ekonomskih stroškov. Poleg človeškega življenja so vključeni stroški materialne škode in stroški zastojev. 

andrej.leban@styria-media.si