Tako je spremembo v vozniški karieri opisala Vida Bogataj, nekdanja učiteljica in še vedno zelo aktivna starostnica.
Vse generacije voznikov, morda pa še najbolj tista v zlatih letih, so odgovorne za to, da bodo tudi starejši vozniki lahko varno in brez strahu vozili, dokler jim to dopušča zdravje. To je bila zaključna misel posveta oziroma okrogle mize v okviru projekta Anatomija vožnje starejših v organizaciji Zavarovalnice Triglav in s sodelovanjem AMZS.
Podatki so jasni. Okoli 200 tisoč voznikov in voznic v Sloveniji je že starejših od 70 let, krivulja bo zaradi staranja populacije le še rasla. Tisti, ki danes bentijo nad starejšimi vozniki in njihovo domnevno nezmožnostjo vožnje, bodo nekoč tudi sami ostareli in želeli ostati mobilni do konca.
Hkrati so zgovorni tudi podatki Zavarovalnice Triglav, da začnejo škodni primeri iz osnovnega AO zavarovanja vedno bolj naraščati že nekje po starosti 65 let. Po starosti lastnikov 80 in več let pa dobesedno poskočijo.
Na drugi strani inštruktorji AMZS opažajo tri ključne napake v vožnji pri starejših voznikih: držanje varnostne razdalje, obnašanje v križiščih, še posebej krožiščih, ter vzdrževanje primerne hitrosti.
V stiski, še preden gredo na cesto
Starejši vozniki kot ključni dejavnik njihove vožnje največkrat navajajo strah. Kar polovica voznikov in voznic jih je dejala, da že pred vožnjo doživljajo stres, pri tem je delež žensk večji od moških. Strah jih je, da bodo v prometu prepočasni, da bodo koga izsilili, da se ne bodo znali razvrstiti v križišču, da ne bodo razumeli nove infrastrukture, da bodo spregledali prometne znake, da bodo nepravilno parkirali …
Povedala je tudi, da jo zelo motijo vedno bolj digitalizirani sodobni avtomobili, v katerih se na zaslonih pojavlja en kup nekih sporočil, zelo težko pa je v njih upravljati celo z osnovnimi funkcijami.
"Z možem sva kupila še en avto, da se ne bi ločila."
Desa Muck, pisateljica
Včasih je bilo na desnem sedežu zelo adrenalinsko
V okviru projekta so povabili k vožnji starejše voznike in voznice v Ljubljani, Kranju in Celju. Ideja je bila, da odvozi eno uro vožnje v svojem domačem okolju, ob prisotnosti inštruktorja. Odziv je bil velikanski in je večkrat presegel prvotna pričakovanja, kar je dokaz, kako zelo si tudi starejši vozniki želijo preveriti svojo sposobnost vožnje in se privaditi novim pravilom.
"Smernike so kar dobro uporabljali, recimo da v 80 odstotkih," je povedal Pungertnik. "Velika razlika pa se je kazala med tistimi, ki redno vozijo ali pa samo občasno. Pri slednjih je bilo precej slabše vključevanje v promet," je razložil inštruktor z dolgoletnimi izkušnjami učenja vožnje.
"Velika razlika se je kazala med tistimi, ki redno vozijo ali pa samo občasno."
Manuel Pungertnik, vodja šole vožnje AMZS
Ob tem je opozoril na mit, ki ne drži - starejši vozniki so v bistvu precej bolj tolerantni do drugih, kot jim včasih pripisujejo mlajše generacije. Izpostavil pa je tudi, da je za stres med vožnjo dejansko velikokrat kriva infrastruktura, ki včasih zaradi nejasnosti in nelogičnosti prometnih oznak dela težave celo njemu samemu kot inštruktorju, kaj šele starejšim.
Na koncu voženj je bila velika večina udeležencev zelo zadovoljnih za izkušnjo. "Te dejavnike smo želeli zmanjšati. Torej več znanja, več samozavesti, manj stresa. Ko so vse to osvojili, se je delež tistih, ki vožnjo doživljajo kot stres, občutno znižal. Kar 73 odstotkov je bilo takih, ki so šli za volan brez občutkov stresa," je povedala vodja projektov varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler.
So pa inštruktorji pri kar nekaj udeležencih prepoznali tudi osebe, ki dejansko ne bi več smele sesti za volan in bi si morale same ali pa prek domačih zagotoviti drugačno vrsto mobilnosti.
Izsledki in izkušnje iz raziskave Zavarovalnice Triglav je zelo dragocena tudi v evropskem prostoru in bi bila lahko podlaga za bodoče zakonodajne smernice glede ohranjanja vključenosti starejših v prometu. Med drugim so v okviru svoje dejavnosti vključili tudi posebno opremo, ki si jo lahko nadene mlajši voznik in v hipu občuti, kako težko bo voziti avto, ko bo nekaj desetletij starejši. Oprema namreč deluje tako, da zoži vidni kot, gibe naredi precej težje, osiromašen je tudi sluh.
Hkrati so že odprli prijave na letošnje brezplačne osvežitvene vožnje za starejše, ki bodo tokrat potekale v Krškem, Postojni in Novi Gorici. Prijave zbirajo do konca julija.
Nevrokirurg: mlad človek živi v iluziji, resnica je drugačna
Ta prehod, kako nekomu, svojemu staršu oziroma kolegu povedati, da je kot voznik nevaren zase in okolico, je bila tema posveta, na katerem je sodeloval tudi priznani nevrolog in profesor klinične nevrologije Zvezdan Pirtošek.
Tisto, kar se nam pri 20 letih ne zdi motilec, recimo telefon ali pisanja sporočila med vožnjo, pri starejših zaradi počasnejših povezav in prehajanj od misli k dejanjem močno podaljša reakcijski čas. Za starejšega voznika so nevarni lahko že nedolžni motilci, kot so na primer hrana, pijača, pogovor, žival v avtu, pove strokovnjak.
"Tudi pri takšnih lahko pride do demence."
Nevrolog Zvezdan Pirtošek
Pirkošek izpostavlja, da je upadanje zmožnosti za vožnjo pri ljudeh zelo različno in je povezano tako s kognitivnim kot fizičnim upadom zmogljivosti.
"Imamo ljudi, pri katerih se um začne razkrajati že, ko je telo še popolnoma gibčno, tudi če so pri 60 ali 70 letih še zelo telesno aktiven in brez posebnih obolenj. Tudi pri takšnih lahko pride do demence, ki mu začne razkrajati prozornost, presojo, spomin, vidno zaznavanje …"
Na drugi strani pa so tisti, ki imajo še pri 80 in 90 letih zelo bister um, pa jih po drugi strani pestijo spremembe na okostju, mišicah, vidu in sluhu.
Pijanemu vozniku prej odpustimo kot starostniku
Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti, je ob tem opozoril na veliko odgovornost srednje generacije, torej tistih starih med 30 in 50 let. Ta generacija je namreč na eni strani zgled in učitelj za svoje otroke pri uvajanju v promet. Po drugi strani pa je njihova odgovornost tudi do svojih staršev, da jih z odkritim pogovorom, nasveti in napotitvijo na izobraževanja spodbujajo, da bi lahko čim dlje varno ostali v prometu.
Ob tem pa je Brglez opozoril na veliko in velikokrat povsem neupravičeno nestrpnost do starejših voznikov in voznic, ki so ujeti med tisto, kar od njih zahtevajo prometni predpisi, in zahteve drugih udeležencev v neki prometni situaciji. Izpostavil je predvsem anonimne komentarje na omrežjih, ki na primer sprožajo veliko več sovražnega govora v primeru, ko je v nesreči udeležen starejši, kot pa če je hudo nesrečo povzročil pijani voznik. Prav zato se mu tudi ne zdi pravšnja ideja o nalepkah, ki bi jih starejši vozniki lepili na svoje avte podobno, kot starši opozarjajo na to, da v avtu prevažajo otroke. To bi pri nestrpnih anonimnežih le še spodbujalo nestrpnost do starejših v prometu.
"S sodelovanjem, ne pa tekmovalnostjo bi lahko v resnici najbolj vplivali na promet, ga naredili varnejšega in bolj pretočnega za vse," je opozoril Brglez.
Opazujem svoja starša, 74 in 78 let. Sta relativno zdrava ter v dnevnem življenju aktivna. Obadva vozita že več kot …
Mogoče pa bi morali starostniki tudi delati teste varne vožnje oz nekaj podobnega, tako kot mladi, ki so ravno naredili …
samo da ponovim komentar intervjuvanke: včasih sem celo pot do reke prevozila po levem pasu, dons me je pa strah …