Tisti, ki smo za volani avtomobilov že nekaj desetletij, gotovo poznamo scenarij, ko se na avtomobilu med dolgo vožnjo na prometni vročini ali pa v zastoju nenadoma posveti lučka, ki opozarja na previsoko temperaturo motorja, kar pomeni, da se je ta pregrel.
Včasih smo rekli, da je motor »zakuhal«, saj se je temperatura hladilne tekočine dvignila do vrelišča in ta je zavrela, torej »zakuhala«. In potem smo videli znani prizor, kako ob cesti, denimo na kačjih ridah nad Planino, stoji več fičkov ali stoenk, lahko pa tudi kakšen bolj imeniten avtomobil, zaskrbljeni lastnik pa zmedeno strmi v njegov »kiler« ali pa vanj nataka vodo.
Tudi sodobni avtomobili zakuhajo
O tem, če avtomobili danes še zakuhajo in če ljudje v okviru pomoči na cesti njihove mehanike še vedno kličejo njihove mehanike, smo povprašali na AMZS. Odgovarjajo, da pregrevanje motorjev še zdaleč ni zgodovina in da je nemalokrat vzrok, da ljudje pokličejo pomoč na cesti. Lahko pa je še vedno tudi vzrok za resnejše okvare in poškodbe motorjev.
Dodajajo, da pregrevanju oziroma pregretju motorja največkrat botrujejo netesnost hladilnega sistema, odpoved prisilnega hlajenja ali termostatskega ventila ter okvara vodne črpalke, ki skrbi za kroženje hladilne tekočine v sistemu. Napake, ki so pestile avtomobile nekoč, torej.
Če se nam neprijetni scenarij zgodi in se na armaturni plošči prižge opozorilna lučka ali pa se »bognedaj« celo izpod motornega pokrova prikaže beli dim, za kar je vzrok izparevanje iztekle hladilne tekočine, je pomembno, da čim prej ustavimo in ugasnemo motor. S tem namreč preprečimo pregretje samega motorja, ki lahko povzroči resne okvare. Te pa običajno zahtevajo zahtevna popravila, ki niso poceni.
Pred časom nam je vodja avto akademije GMT Primož Rožnik povedal, da mehaniki pogosto opažajo, da poskušajo vozniki med potjo na različne načine ohladiti motor vozila. Rožnik pravi, da imajo visoke temperature poleti celo pozitiven učinek ob zagonu motorja, ko se hitreje segreje na delovno temperaturo, prav tako pa tudi vsi sistemi za zmanjševanje škodljivosti izpušnih plinov. Ob običajni vožnji, ko je z avtomobilom vse v redu, visoke temperature pri nas na motorje tudi nimajo hujšega vpliva.
Avtu pustite, da se ohladi!
Vendar pa se ob morebitni okvari ali preobremenitvi avtomobila, kar se pogosto zgodi na poti na počitnice, negativni vplivi višjih temperatur hitreje pokažejo. Zato je treba, ko se prižge opozorilna lučka, hitro ukrepati, varno ustaviti avto in ugasniti motor. Rožnik pravi, naj previdno odpremo pokrov motorja, da nas ne popari pregreta hladilna tekočina, potem pa pustimo avto mirovati vsaj pol ure, da se vsaj deloma ohladi.
Šele potem preverimo raven hladilne tekočine in jo počasi dolijemo. Nikakor pa ne smemo pregretega motorja polivati z vodo in te tudi ne dolivamo v hladilni sistem, dokler je še vroč, saj bi zaradi toplotnega šoka ob nenadni ohladitvi lahko prišlo do trajnih poškodb strukture motorja. Če pri sebi nimamo ustrezne hladilne tekočine, lahko v skrajnem primeru hladilni sistem dopolnimo tudi z navadno vodo, vendar je takšno raztopino potem dobro pri mehaniku čim prej zamenjati s čisto hladilno tekočino.