V Frankfurtu je z dvodnevno uvodno predstavitvijo za novinarje vrata odprl 62. avtomobilski sejem, ki je letos bolj kot kadarkoli prej v znamenju varovanja narave. Na 225.000 kvadratnih metrih površin bo do 23. septembra na ogled avtomobilska prihodnost, kot jo vidi 1.046 razstavljavcev iz 40 držav. Med 88 svetovnimi premierami so številne takšne, ki za pogon uporabljajo naravi prijazne(jše) vire pogonov, katerih razvoj temelji na že obstoječih in uveljavljenih ali pa novih tehnologijah.

Ekološka vozila  kot konkurenča prednost 
Skupno vsem rešitvam pri avtomobilih, prijaznih do okolja, je predvsem manjša poraba in zmanjšanje ali celo izničenje izpustov ogljikovodika v zrak. Na salonu takorekoč ni pomembnejšega izdelovalca vozil, ki ne bi predstavljal vsaj kakšnega naravi prijaznega modela. Da je skrb za okolje postala ena izmed najpomembnejših lastnosti za konkurenčnost na trgu, pa dokazuje dejstvo, da tudi najdražja in najbolj športna vozila dobivajo svoje t. i. zelene izvedenke.

Na salonu tudi slovenske podjetja

Med okolju prijaznimi avtomobil lahko na sejmu vidimo tudi nissana mixim. © Grega Prebil

Med razstavljavci, ki izdelujejo dele za velike avtomobilske proizvajalce, so tudi slovenska imena. Tako lahko obiskovalci salona obiščejo idrijski koncern Hidria, ki velja za eno od vodilnih podjetjih na svetu na področju razvoja čistejšega zagona dizelskih vozil.

O vse večjem razvoju okolju prijaznih avtomobilov na salonu pogovarjali tudi z Davidom Juričem , glavnim menedžerjem avtomobilskega koncerna Summit motors.

Kako se pri Fordu pripravljate na zelene izzive prihodnosti?
Fordova filozofija pri naravi prijaznih pogonih je bolj usmerjena k tehnologijam, ki so že na voljo in dejansko pripomorejo k zmanjšanju izpustov CO ² v ozračje. To sta tehnologija flexi fuel, ki za pogon uporablja kombinacijo bencina in bioetanola, ter tehnologija ECOnetic, ki obstoječe dizelske motorje z določenimi spremembami naredi naravi prijaznejše.

Kako pa se na spremembe odzivajo slovenski kupci?
Kupci so seveda tudi v Sloveniji ekološko že ozaveščeni, že omenjeni motor ECOnetic je kupcem že na voljo tudi pri nas. Dejstvo pa je, da je osnovni problem, da te nove tehnologije, tudi flexi-fuel, pri nas ne zaživijo predvsem zaradi nerazvite infrastrukture. Če kupci bioetanola na slovenskih črpalkah ne morejo dobiti, potem razmišljati, da bi takšno tehnologijo v Sloveniji komerciarizirali, preprosto nima smisla.

Kaj pa je osnovni problem za to? V državi?

Po Juričevem mnenju so kupci v Sloveniji ekološko že ozaveščeni, vendar je še vedno največji problem slaba dostopnost bioetanola na slovenskih bencinskih črpalkah. © Andrej Leban

Definitivno je na potezi tudi država, v smislu spodbujanja ekologije: najprej spodbujanja uporabe tovrstnih goriv, pa tudi proizvodnje takšnih goriv. Sosednji Madžari so tovrstno gorivo že dodobra sprejeli in ga s pridom uporabljajo.

Pri Fordovem razvoju novih vozil je ekologija bistvenega pomena. Pri Fordu ne razmišljamo samo dolgoročno, ampak izkoriščamo tehnologijo, ki je že danes uporabna. Tako smo razvili paleto motorjev. Druga tehnologija, ki ji Ford daje tudi velik pomen, je tehnologija flexifuel, ki v Sloveniji zaradi slabo razvite tehnologije na žalost ni zelo priljubljena. Gre za kombinacijo bioetanola in bencinskega motorja. Na Švedskem se recimo v Fordovi prodajni paleti okoli 70 odstotkov vozil proda ravno s tem motorjem. Gre za tehnologijo, ki je izredno poceni in je zelo aktualna.