Evroposlanci so včeraj kljub protestom avtomobilskih združenj in tudi ob negodovanju posameznih vlad zabili naslednji žebelj v slovenske vinjete in podoben način plačil cestnin po članicah EU. Sprejeli so namreč osnutek reforme o plačevanju poenotenih cestnin po Evropi, tako imenovane evrovinjete, s katero naj bi spodbudili filozofijo, da onesnaževalec vedno plača.

Članice naj bi princip časovnega plačevanja cestnin zamenjale s principom plačevanja glede na prevoženo razdaljo. V praksi to pomeni, da bodo morale obstoječi vinjetni sistem članice prej ali slej ukiniti. 

V zvezi z načrti pa je še veliko nejasnosti, saj je očitno v razpravi v Evropskem parlamentu in pripravi končnega besedila prišlo do nekaterih sprememb in kompromisov, ki vinjete za osebna vozila vendarle dopuščajo tudi po letu 2028, ko naj bi bile po prvotnih napovedih že ukinjene. 

Neizpodbitno dejstvo je, da bodo morale članice, v katerih tovorni promet (vozila z maso nad 2,4 tone) plačuje cestnino prek vinjet, to prakso ukiniti in z letom 2023 preiti le še na plačilo po prevoženi razdalji. Do konca leta 2027 pa bodo morale članice ukiniti tudi morebitne vinjete za lahka gospodarska vozila, med katere spadajo kombiji ali minibusi. Slovenija za kombije do skupne mase 3,5 ton (dvosledna motorna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, s priklopnim vozilom ali brez njega) pozna poseben tip vinjete razreda 2B, ki so ji očitno šteti dnevi in bo ta kategorija prešla pod elektronsko cestninjenje.

Višina cestnin bo morala upoštevati izpuste CO2 posameznega vozila, v ceno pa bodo zajeti še vplivi na okolje zaradi prometnega hrupa, še narekujejo sprejeta pravila. Dovoljeni pa bodo nekakšni popusti za tiste uporabnike tovornih vozil, ki živijo na redkeje poseljenih območjih.

Vinjete za en dan

Glede vinjet za osebne avtomobile usoda še ni jasna in bo očitno predmet nadaljnjih pogajanj med članicami, komisijo in parlamentom. Sprejet osnutek direktive pa določa, da morajo članice, ki jih uporabljajo, sprejeti takšne spremembe, ki bodo pravičnejše do tistih uporabnikov (praviloma tujci, turisti ...), ki v neki državi avtocesto uporabljajo le kratek čas. Tako bi morale biti obvezno na voljo tudi enodnevne ali pa enotedenske vinjete, piše v včeraj sprejetih predlogih Evropskega parlamenta. 

Sprejeti osnutek gre sedaj v nadaljnja pogajanja s članicami in komisijo. 

FIA: že danes vozniki plačujemo veliko več, kot dobimo

Napovedano omejevanje vinjetnega sistema je sprožila burne reakcije pri združenjih voznikov. Krovna avtomobilistična organizacija FIA je včeraj izrazila obžalovanje, da gredo sprejeti sklepi Evropskega parlamenta le v smer dodatnih finančnih bremen za voznike, medtem ko izzivov glede zmanjšanja onesnaženosti ali povečanja vlaganj v infrastrukturo ne naslavljajo.

Pri FIA opozarjajo na študije, da že sedaj evropski vozniki prek različnih dajatev (trošarine na gorivo, registracija ...) vsako leto plačujemo kar 108 milijard evrov več, kot pa države vložijo nazaj v infrastrukturo. "Tokrat je Evropski parlament pogrnil pri varovanju interesov državaljnov in mobilnosti. Vozniki že sedaj plačujejo ogromne vsote, da se lahko vozijo po evropskih cestah. Preden bi uvedli nova bremen, bi morali premisliti, kako bolje izkoristiti obstoječa sredstva," je dejala Lauriane Krid, vodja evropske veje FIA.

Tudi pri slovenskemu avtoklubu AMZS so nad načrti evroposlancev razočarani. Kot nam je povedala predstavnica Anita Drev, so pred glasovanjem vse slovenske evroposlance spomnili na pozitivne koristi, ki jih je po letu 2008 prinesel vinjetni sistem glede pretočnosti in predvsem prometne varnosti. Če bi prešli nazaj na plačevanje po razdalji, bi se ljudje začeli izogibati avtocest, ki so neprimerno varnejše od cest z dvosmernim prometom. Hkrati pri AMZS spominjajo, da imamo že sedaj prisoten sistem, da tisti, ki več vozi, tudi več plača - prek trošarin na gorivo.

Spodnji graf AMZS kaže na vzporednice, ki jih je imela uvedba vinjet na prometno varnost pri nas.

Foto: AMZS Prometna varnost in avtoceste

Ministrstvo se boji povratka na lokalne ceste

Proti ukinitvi vinjetnega sistema pa je tudi slovenska vlada. Z ministrstva za infrastrukturo so za Žurnal24 zagotovili, da si vseskozi prizadevajo za ohranitev vinjetnega sistema, "zlasti iz razloga pozitivnih učinkov, ki jih je prinesla uvedba zadevnega sistema cestninjenja (npr. večja mobilnost uporabnikov, zmanjšanje emisij, odprava zastojev, večja prometna varnost in pretočnost prometa)."

"Še naprej si bomo prizadevali, da bi se v največji možni meri upoštevalo načelo subsidiarnosti in karakteristike obstoječih vinjetnih sistemov za osebna vozila v posameznih državah članicah EU, saj lahko določen generalni ukrep na ravni EU posameznim državam članicam EU oziroma upravljavcem cestninskih cest povzroči precejšen upad prihodkov, obenem pa se lahko upravičeno pričakuje preusmeritev določenega deleža uporabnikov na necestninsko cestno omrežje (vzporedno državno in lokalno cestno omrežje), kar bi posledično pomenilo tudi zmanjšanje prometne varnosti, zmanjšanje mobilnosti in povečanje onesnaževanja s hrupom in emisijami ob omrežju ostalih državnih cest, ki praviloma potekajo v območjih večjih zgostitev prebivalstva."

andrej.leban@zurnal24.si