16. dan (Geiranger)
Prvič sva si privoščila spanec, ne da bi naju zbudila budilka. Po zajtrku sva zapustila kamp v Geirangerju, da ne bi plačala dodatne nočitve, in se odpravila v hribe.
V okoliških hribih kar mrgoli pohodnih stez in razglednih točk. Do prve točke sva krenila kar peš, čeprav se da do tja pripeljati tudi z avtomobilom in od tam nadaljevati pot. Poti so glede na težavnostno stopnjo označene z različnimi barvami in oznakami, koliko minut hoje je do določenih postojank. Prvi cilj je bil razgled nad fjordom. Do tja vodi tri kilometre dolga pot, ki je polna turistov, ki se za en dan z avtobusi pripeljejo v Geiranger. Na poti sva srečala različne hribolazce, od Japonk v balerinkah do Američank v minikrilih, pa tudi ovce, koze in celo lame. Že z malo truda se je mogoče povzpeti 250 do 300 metrov nad fjord, od koder razgled seže daleč. Najbolj težavne poti vodijo tudi 1.500 metrov visoko, kjer je vse poletje sneg in led.
Izbire je tu dovolj za vse vrste pohodnikov, za tiste bolj zagrete športnike pa je izziv tudi kolesarjenje z vrha zasnežene gore v dolino po 17-kilometrski čarobni cesti, polni prekrasnih pogledov na zelene doline in fjord.
Uspelo nama je prehoditi več kot tisoč metrov višinske razlike, ob slapu na eni izmed točk pa sva si kar na piknik odeji privoščila malico in kratek počitek. Še prej sva si v restavraciji v eni izmed gorskih koč privoščila vsak svoj vafelj z jagodami in smetano (8 evrov), vodo pa sva si natočila kar pri slapu. Povsod po Norveškem je voda pitna tudi v naravi.
Po celodnevni hoji sva zavila še v trgovino z božičnimi izdelki. Tu je božič očitno vse leto. Iz trgovine nisva odšla praznih rok. Večina trgovin ob nakupu nad določenim zneskom ponuja vračilo davka ob prestopu meje. Najin nakup je bil tako cenejši za nekaj evrov, ki sva jih dvignila, ko sva prečkala norveško-švedsko mejo.
V Geirangerju sva si privoščila še eno nočitev, vendar ne v kampu, pač pa sva parkirala kar ob fjordu nedaleč stran od kampa. Sama sva bila še dovolj zgodnja, da sva dobila prostor ob fjordu. Okoli naju je kasneje parkiralo še nekaj avtodomov.
Po topli večerji sva tik ob fjordu uživala ob pogledu na ribiče, v najini bližini pa se je znašla celo jata delfinov.
Preberite še:
8. dan: (Helsinki in finska moda)
9. dan: Lahti in stotera jezera