17. dan (Geiranger–Voss)
Zjutraj se je nad fjord Geiranger spustila gosta megla, ki je zakrila tudi bližnje hribe. V Geirangerju sva prebila dva cela dneva, ga fotografirala z vseh možnih kotov, zato je bil čas za naslednjo destinacijo.
Najin cilj je bil opraviti čim daljšo pot proti Bergnu in se zapeljati do mesteca Lom, znanega po slavni stari leseni cerkvi. Še prej se je bilo treba iz Geirangerja po cesti povzpeti skoraj do vrhov gora. Asfaltirana cesta vodi na nadmorsko višino več kot tisoč metrov. Na vrhu se je megla začela redčiti in pokazalo se je celo modro nebo, pred najinimi očmi pa so se odpirali čudoviti pogledi na zasnežene vrhove.
Po dobri uri vožnje sva bila že v Lomu. Tam sva obiskala informacijski center, kjer lahko brezplačno uporabite internet, ali pa se pozanimate za planinske poti, ki vodijo iz mesta v hribe in gore ter ponujajo panoramske razglede na slikovito mestece, jezero in reko, ki se vije skozi dolino.
Najine noge so bile še zelo utrujene, zato sva si raje ogledala leseno cerkev, ki velja za eno najbolj znanih in najbolje ohranjenih na Norveškem. Ker je lesena, okoli nje kar mrgoli napisov – kajenje prepovedano. Vstopnina je 6,5 evra.
Lom je z vidika vseh tistih, ki ste od tod naprej potovali v Bergen, še zanimivejši zaradi čarobne ceste E55. Ta se pod vrhovi številnih dvatisočakov (skupaj jih je v tem delu več kot 200) vije več kot 60 kilometrov. Spet sva imela srečo, saj nama megla in oblaki niso zakrivali pogledov. Avto sva morala ustaviti vsakih nekaj minut, saj je bilo motivov za na fotografije nešteto. Nekje na sredini sva naredila daljši postanek, saj sva bila že tako visoko, da sva se lahko kar peš prebila do ledu in snega, ki so ostali od zime. Za pot do ledenikov ali vsaj njihovih "jezikov" si je treba vzeti ves dan časa.
Ob koncu je sledil strm spust v dolino. Ob naklonu ceste 10 in več odstotkov se je treba spustiti 15 kilometrov daleč v dolino. Temperatura z 10 v dolini naraste na 16 stopinj Celzija, zato sva spet smuknila v kratke hlače. Na E55 sva se kar pošteno zamudila, a sva v Helli še vedno pravočasno ujela trajekt za Vik na drugi strani fjorda, kar naju je stalo 12 evrov.
V Viku je še ena lesena cerkev, sicer druga najstarejša na Norveškem. Stoji na hribu zraven ogromnega drevesa, nad njo pa so bile zbrane vrane in črni oblaki. Prizor iz grozljivke, zato je bil obisk še toliko bolj fascinanten. Okoli cerkve so posejani grobovi in nagrobniki, nekateri unikatni in ročno izdelani ter stari tudi po 300 let in več. Če boste v bližini, se zagotovo velja ustaviti.
Od tam naprej se je bilo treba spet povzpeti za več kot tisoč metrov. Težave nama je povzročala še megla, ki je bila tako gosta, da bi jo lahko rezali s škarjami. Več kot 20 km/h ni šlo. Skoraj na vrhu se je megla le razkadila in spet so se odprli čudoviti pogledi na reko, ki si utira pot skozi doline in številne slapove. Tu je tudi veliko smučarskih središč. Med bolj mondene in večje spada Voss, kjer je kar nekaj razkošnih hotelov, tam pa sva imela tudi postanek na parkirišču, kjer sva prespala in naslednji dan nadaljevala pot do Bergna.
Preberite še:
8. dan: (Helsinki in finska moda)
9. dan: Lahti in stotera jezera
12. dan: (Razgled vseh razgledov)