18. dan (Bergen)
Do Bergna naju je iz počivališča, kjer sva prespala, ločila le še dobra ura vožnje. Na poti ni kaj veliko za videti. Skoraj polovica od sto kilometrov poti vodi skozi predore. Tokrat sva bila namenjena v kamp, o katerem sva nekaj prebrala že pred potjo.
Bergen ne slovi le po naravnih lepotah in prisrčnih stavbah, galerijah, muzejih in zanimivi arhitekturi, pač pa tudi po muhastem vremenu. Prebivalci tega drugega največjega mesta na Norveškem, ki je približno tako veliko kot Ljubljana, se lahko "pohvalijo", da so imeli kar 86 zaporednih deževnih dni.
Najprej pa je bilo treba najti kamp. Navigacija se je tik pred ciljem izgubila, vendar pa sva se zaradi dobre signalizacije brez težav prebila do najinega novega začasnega doma. Kamp je postavljen tik ob jezeru, dobrih 20 kilometrov iz Bergna, do katerega je mogoče hitro priti z javnimi prometom.
Kamp je lepo urejen, je pa zanimivo, da je tako kot uporabo prhe treba plačati tudi uporabo kuhinje. Pa še strehe ni nikjer, da bi človek na suhem pojedel, kar je skuhal. Čudno, glede na to, da je dež tu doma. Naju to niti ni skrbelo, saj je tu in tam skozi oblake pokukalo celo sonce.
Čez cesto je avtobusna postaja, vendar pa so ob sobotah neposredne avtobusne linije do centra mesta redke, zato sva morala prestopati. Vozovnica, za katero sva na osebo odštela 3,5 evra, je na srečo veljala za oba avtobusa, le nekaj časa sva izgubila s prestopanjem.
Izstopila sva na glavni avtobusni postaji, kjer sva poiskala zemljevid mesta. Bergen slovi po slikovitih hiškah, čudovitem razgledu s hribov, ki stojijo sredi mesta, in ribji tržnici. Tam je turistov največ, pa tudi cene so kolikor toliko zmerne, ribje specialitete pa so bile preveč mamljive, da bi se jim uprla.
Sam sem izbral krompirjevo solato in pečenega lososa (10 evrov), Nataša pa morsko solato iz lososa, več vrst rakov in zelene solate (10 evrov). Kljub za naše razmere zasoljeni ceni je nakup dober, saj so porcije zajetne. Sprehodila sva se do glavne ulice s slikovitimi barvastimi pročelji, v katerih kraljujejo trgovine s spominki. To je tudi najbolj fotografiran motiv mesta, ki ga boste našli skoraj na vseh razglednicah. Sprehodila sva se še do glavnega pristanišča in gradu.
Možnosti za panoramski ogled mesta sta dve. Dražja je iz kabinske gondole, ki ponuja pogled iz ptičje perspektive in ki bo vašo denarnico osušila za več kot 50 evrov, cenejša pa z gondolo, ki vas dvigne na bližnji hrib, podobno kot pri nas vzpenjača na Ljubljanski grad. Slednjo sva izbrala tudi sama, vendar sva kupila le dve enosmerni vozovnici (9 evrov). Dol sva šla peš. Gondola do vrha 200 metrov visokega hriba z razgledom na mesto potrebuje dobre tri minute. Na vrhu so spet restavracije, trgovine s spominki in velikanska razgledna ploščad, kjer je mogoče uživati ob pogledu na mesto. Na srečo ni bilo niti sledu o dežju, tako da sva res lahko uživala ob pogledu na celo mesto in ga seveda dokumentirala s fotografijami.
Z razgledne točke sva opazila še lepo katedralo, ki je bila tudi najina zadnja postojanka pred vrnitvijo v kamp, kjer pa naju je že pričakal dež.
Preberite še:
8. dan: (Helsinki in finska moda)
9. dan: Lahti in stotera jezera
12. dan: (Razgled vseh razgledov)