V fazi sprejemanja je osnutek Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Pripravili so ga na Uradu za meroslovje, pri tem pa so aktivno sodelovali tudi s policijo in prisluhnili njenim pripombam glede omejitev, ki so jim bili podvrženi doslej zaradi do 13 let starih členov.

Spremembe novega pravilnika gredo poleg jasnejšega ločevanja posameznih naprav v smer, da omogočajo policistom nove tehnike meritev v skladu z dosedanjim in bodočim tehničnim razvojem teh naprav. Seveda ob zagotavljanju točnih in zaupanja vrednih meritev, ki bodo lahko uporabljene kot dokaz v postopkih pred upravnimi in pravosodnimi organi.

Podlaga za superradarje, sektorsko merjenje, merjenje iz vozil ...

Policija bo odslej lahko uporabljala povsem nove taktike meritev. “Novi pravilnik omogoča uporabo novih pristopov pri že obstoječih tehnologijah, kot je na primer sočasno merjenje hitrosti vozil na večjemu število voznih pasov ali merjenje hitrosti neposredno iz vozečega policijskega vozila,” so za Žurnal24 pojasnili na uradu.

Pravilnik namreč natančno določa pogoje, na kakšen način se hitrost meri iz “premične točke”, kar sicer ni isto kot sistem sledenja, ki se ga uporablja pri meritvah z napravo provida. Med drugim se določa toleranco sedem km/h pri hitrostih vključno 100 km/h in sedem odstotkov izmerjene hitrosti pri hitrostih nad 100 km/h.

Merjenje iz stacionarne točke predvideva manjšo toleranco in sicer pet km/h do 100 km/h in pet odstotkov nad 100 km/h.

Doslej je bila toleranca pri višjih hitrostih fiksna (med 100 in 200 km/h je bila sedem km/h) in ne v odstotkih. To posledično pomeni, da bo pri hitrostih tik nad 100 km/h odslej manjša toleranca, pri zelo visokih pa lahko celo nekoliko višja.

Natančno je določena tudi toleranca za način merjenja "na podlagi sledenja", kamor sodi sistem provida. Policijsko vozilo s tem sistemom vam mora za najmanjšo toleranco šest km/h slediti najmanj en kilometer poti. Če vam bo denimo sledilo le 200 metrov, se bo izmerjena hitrost avtomatično zmanjšala za 15 km/h.

Seveda vsa zgoraj navedena pravila veljajo tudi za merilne naprave, ki jih uporabljajo redarske službe.

Policija odslej brez skrbi nad varnostno razdaljo

“Med drugim bo novi pravilnik v enem od členov urejal tudi funkcionalnost določanja časovne razlike med voziloma v prometu. Natančno bo določeno tudi dokumentiranje in varnostna razlika, ki jo bo potrebno upoštevati,” pa pravilnik komentirajo na policiji. S temi jasnimi pravili bodo tako ovrženi tudi vsi dosedanji dvomi, ki so se pojavljali zadnje leto v javnosti, da njihova specialna naprava za merjenje varnostne razdalje sploh ni v skladu z obstoječimi meroslovnimi pravili. Omenjeno napravo, ki poleg hitrosti lahko izmeri tudi razdaljo med vozili, so sicer policisti vseeno ves ta čas uporabljali.

Tudi vi sproščeno vozite po AC s 143 km/h? Napaka!

V zavesti prenekaterega voznika je zakoreninjeno “pravilo 10 odstotkov”, po katerem naj bi bilo za toliko še mogoče hitrost prekoračiti nekaznovano, še posebej, če se upošteva dejstvo, da merilniki hitrosti v avtomobilih praktično vsi po vrsti kažejo višjo hitrost od dejanske. Vendar pa se na pravilo 10 odstotkov vsaj pri avtocestnih hitrostih ne gre zanašati.

Praktični izračun. Na avtomobilskem števcu imamo zapisano, da je trenutna hitrost 143 km/h. Pri meritvi s stacionarne točke bi bila toleranca torej petodstotna oziroma 7,15 km/h, kar pri odbitku znese 135,85 km/h, a se decimalke vedno zaokrožijo navzdol na polno število. 135 km/h pa je že v “nevarnem območju”, saj običajno avtomobilski števci “lažejo” manj kot pet kilometrov. Policist bi vas torej smel kaznovati s 60 evri kazni.

Še varna tolerirana hitrost na avtocesti je torej do 140 km/h po avtomobilskem števcu, čeprav je treba vedeti, da vsak dodaten km/h pri takšnih hitrostih pomeni bistveno daljšo zavorno pot, s tem pa večjo nevarnost za nastanek nesreče.

Najlažje je odstopanje hitrosti pri vašem avtomobilu mogoče preveriti s pomočjo GPS navigacijske naprave ali aplikacije na telefonu.

andrej.leban@zurnal24.si