Vse dni v letu velja spoštovati hitrostne omejitve, a v četrtek bo še posebej "zdravo" stopiti s plina zaradi maratona nadzora hitrosti. Slovenija se mu letos pridružuje prvič in bo ena od kar 21 evropskih držav, ki bodo na isti dan izvajale preventivno akcijo za ozaveščanje o nevarnostih prehitre vožnje. 

Slovenski policisti napovedujejo, da bodo v nadzor nad prehitrimi vozniki vključili vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire, to pomeni, da bo na terenu okoli 250 policistov, meritve pa se bodo opravljale na več kot 700 nadzornih točkah, ki so bile določene na podlagi analiz stanja prometne varnosti ali pa so jih predlagali občani preko aplikacije Predlagaj prometno kontrolo.

Izkušnje iz držav, ki so doslej akcijo že izvajale, kažejo, da tovrstne aktivnosti vplivajo na boljšo prometno varnost. V Nemčiji so zaznali, da dovoljeno hitrost na ta dan prekorači le 3,5 odstotka voznikov, medtem ko je na običajni dan ta delež med rednimi kontrolami osemodstoten. "Gre za to, da dosežemo glave voznikov in ne njihovih denarnic," pa dodaja Ralf Jäger, notranji minister zvezne dežele Severno Porenje - Westfalija. V Nemčiji so šli korak dlje in kar prek spleta objavili točke, kjer bodo stali radarji, poroča Express. Strokovnjaki sicer priznavajo, da bo efekt maratona pri ljudeh prej ali slej izpuhtel, zato bodo potrebne nove preventivne akcije. 

Če bi imeli naslednike provid, bi ujeli še veliko več prehitrih

In s čim bodo slovenski policisti merili? Posluževali se bodo ročnih merilnikov, stacionarnih radarjev in sistemov provida. Predvsem slednje policisti označujejo kot zelo pomembno sredstvo pri umiritvi voznikov na slovenskih avtocestah. "V prvih letih uporabe so policisti s sistemi provida pogosto z meritvami dokazovali hitrosti preko 200 km/h. Zaradi neprilagojene hitrosti je v tistem obdobju v prometu umrlo in se hudo telesno poškodovalo znatno več udeležencev kot danes zato je bilo zelo pomembno, da je policija uvajala nove načine delovanja, s katerimi je umirjala hitrost. Danes visoke prekoračitve hitrosti niso več pravilo, kljub vsemu pa se najdejo posamezniki, ki še vedno znatno prekoračujejo dovoljene omejitve," pravijo na policiji.

Sicer bi si želeli najmodernejšega sistema provida, ki je sposoben denimo avtomatske prepoznave registrskih tablic ali pa celo merilnikov, ki omogočajo klasično izmero hitrosti meritve kar v gibanju vozila, in zato ni več potrebno daljše zasledovanje prehitrih voznikov. Takšne merilnike nekatere evropske države že uporabljajo. 

Pozitivne rezultate pri umirjanju hitrosti dajejo tudi stacionarni radarji, ki letos praznujejo 10. obletnico od prve uvedbe pri nas in so postavljeni na najbolj kritična mesta.

Novost pa so "tracking" radarji, kar pomeni, da lahko naprava z enim merilnikom kljub gostemu prometu meri več voznih pasov hkrati in nedvoumno dokazuje kršitve.

Policije se sicer poslužujejo tudi sektorskega merjenja hitrosti, saj na ta način umirjajo promet na celotnem odskeu meritve ne le na krajšem delu. A je ta sistem cenovno znatno dražji, zato še ni množičen.

andrej.leban@zurnal24.si