Policija je objavila sklepe o oddaji naročila za dobavo treh različnih sistemov opreme za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic (ANPR). O razpisu smo, ko je bil še v teku, januarja že pisali in opozorili, da: 

• stališče Ustavnega sodišča glede uporabe tovrstnih sistemov v policiji še ni javno znano;
• 80 odstotkov sredstev za razpis zagotavlja EU, le 20 odstotkov bo šlo iz slovenskega proračuna;
• razpisni pogoji predvidevajo, da mora biti detekcija registrskih tablic 70-odstotna, od tega pa 80 odstotkov točnost prepoznave detektiranih tablic - skupaj torej le 56 odstotkov tablic vozil, ki se vozijo mimo policijskega vozila;
• podobni razpisi v Z Evropi pričakujejo in proaktivno spodbujajo precej višjo uspešnost detekcije in prepoznave, pri zadnjih tovrstnih razpis se je izdatno nagrajevalo zmogljivost prepoznave krepko prek 90 odstotkov;
• bo slovenska policija na besedo verjela dobavitelju oziroma deklaraciji, da bo dobavljeni sistem dosegal zastavljeno raven prepoznave, saj sama tega sistema ne bo testirala, niti zahtevala drugih neodvisnih potrdil o dejanskih zmogljivostih;
• osnovno vodilo pri iskanju 10 sistemov ANPR je bila tako najnižja ponujena cena, ob siceršnjem izpolnjevanju pogojev glede tehničnih karekteristik opreme in ustrezne poslovne resnosti ponudnika;
• razpis je bil razdeljen v tri sklope, med seboj se ločijo po številu in načinu namestitve kamer v oziroma na (rabljene) policijske avtomobile, od česar je odvisen kot, pod katerim lahko policijski avto pokriva promet.

Policija je razpis pripeljala do formalno korektnega zaključka, pod odločitev je podpisana sama generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Zanimivo pa je, da v nobenem izmed treh sklopov ni bil izbran najcenejši ponudnik. 

Avto Od maja dalje slovenski policisti s povsem novim načinom nadzora voznikov

Je mogoče, da so zaradi nekaj evrov vredne napake ostali brez takšnega posla?

Za dva sklopa je prišlo skupaj šest ponudb različnih slovenskih podjetij oziroma posrednikov, za enega pa pet ponudb.

V prvem primeru je na papirju najcenejši ponudnik naredil napako in je ponudil IR kamero z nekoliko manjšo zahtevano resolucijo od zahtevane. A tudi drugi najcenejši ponudnik ni bil izbran, saj je namesto diska z vsaj 500 GB prostora k popisu opreme priložil manjši disk. Razlika v ceni takšnih diskov, recimo med 250 GB in 500 GB, je sicer minimalna, nekaj deset evrov. A zaradi neizpolnjevanja pogojev je tudi drugo podjetje ostalo brez posla. Policija pa je na koncu izbrala ponudnika, ki je ponudil skoraj19 tisoč evrov dražjo opremo od najcenejšega ponudnika. Ali je oprema zato tudi vsaj bolj učinkovita glede prepoznavanja tablic, uradno ni znano.

V primeru drugega sklopa javnega naročila se je v korakih selekcije izkazalo, da je najcenejše podjetje davčni dolžnik in je zato avtomatsko izpadlo iz seznama. Posel je dobilo drugo najcenejše podjetje.

Pri tretjem sklopu razpisa pa je bil izbran šele četrti najcenejši ponudnik. Prvega je zopet odnesla neustrezna kamera, drugega neizpolnjevanje tehničnih zahtev glede kota pokrivanja kamer, isti razlog pa je bil "usoden" tudi za tretjega, ki pa je hkrati spet ponujal tudi premajhen disk. 

Policija je tako z istim razpisom dobila kar tri različne dobavitelje (in proizvajalce) opreme za ANPR. Naročniki morajo opremo dobaviti, jo namestiti v avtomobile in ustrezno usposobiti policiste za rokovanje do meseca maja.

Foto: PU Novo mesto policijska kontrola

ANPR sisteme policisti v številnih drugih državah aktivno uporabljajo pri prepoznavanju in identifikaciji vozil, ki so v slovenski in evropski bazi zavedena kot ukradena, tehnično neizpravna, ali pa so njihovi lastniki na seznamu iskanih. Prednost je, da tovrstna identifikacija poteka v veliki meri avtomatizirano in brez potrebe po vnaprejšnjem ustavljanju vozila.

Sama tehnologija ANPR prepoznave tablic je sicer tehnično že dolga leta vključena v meritve hitrosti z dopplerskimi merilniki hitrosti, saj moderni sistemi na podlagi fotografije avtomatsko razberejo zapis na tablici in ga povežejo z bazo lastnikov. 

andrej.leban@zurnal24.si