Kolesarjenje je do okolja in ljudi zelo prijazna oblika mobilnosti, ki je predvsem v času epidemije postala še bolj priljubljena kot prej. Ker je na cestah vse več kolesarjev, moramo biti tako kot kolesarji kot tudi kot vozniki odgovorni in strpni do drugih udeležencev v prometu.
Pri AMZS so se zato odločili, da bodo v sodelovanju s partnerji v prihodnjih mesecih izvajali dejavnosti, s katerimi bi radi pri ljudeh vzbudili zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti med deležniki v prometu ne bo prišlo do napredka pri izboljšanju prometne varnosti. Ljudi bodo tudi obveščali, kaj lahko kot vozniki ali kolesarji naredijo za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki imajo lahko tudi zelo hude posledice.
Kot je izpostavil generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek, njihova organizacija ni več le avtomobilski klub ampak se razvija bolj v mobilnostni klub, ki vključuje tudi uporabnike drugih prevoznih sredstev, kakršni so denimo električni skiroji in kolesa. Kolesarstvo je sicer v zadnjem letu v porastu in ker v bistvu obstaja več vrst kolesarjenja, morajo vsako nagovoriti posebej, pa naj gre za mestno, rekreativno, športno, gorsko kolesarstvo ali pa električna kolesa, ki jih je na cestah vse več.
Pri AMZS so zato službo pomoč informacije za pomoč voznikom na poti razširili tudi na kolesarje, za katere poskrbijo tudi na Hrvaškem, še z nekaterimi tujimi klubi pa se dogovarjajo za poenotenje nudenja pomoči.
Opažajo sicer, da pri povečevanju varnosti kolesarjev oziroma zmanjševanju smrtnih žrtev v zadnjih letih ni pravega napredka, zato bi bilo na tem področju potrebnega še precej sistematičnega dela. Idealno bi sicer bilo, da bi prometno infrastrukturo uredili tako, da bi imeli kolesarji povsod na voljo kolesarske steze, vendar zaenkrat ni tako, saj je predvsem v naseljih naknadno umeščanje stez zelo zahtevno. Opažajo sicer precejšnjo nekonsistentnost stez, kar je za kolesarje zelo zahtevno in veliko (predvsem športnih) jih tudi tedaj, ko je na voljo kolesarska steza, raje vozi po cesti. Pogosta je tudi napačna raba talne signalizacije.
80.000 novih koles
Da v zadnjih letih v Sloveniji zaznavamo pravi razcvet kolesarstva, opaža tudi avtor kolesarskih vsebin za Motorevijo Miroslav Cvjetičanin. Pravi sicer, da je v Sloveniji težko dobiti podatke o prodaji koles, a tisti, ki jih pretežno zberejo pri trgovcih, kažejo, da je bilo leta 2021 prodanih okoli 80.000 kolesa, kr je 30 odstotkov več kot leta 2020 in tudi tega leta je bilo prodanih 30 odstotkov več koles kot prejšnja leta.
Cvjetičanin opozarja, da medtem , ko morajo avtomobilisti vozniški izpit opravljati, ko so polnoletni, kolesarski izpit dijaki opravljajo že v petem razredu osnovne šole in večno znanja hitro pozabijo. Kaj lahko torej kolesarji storimo za svojo varnost? Cvjetičanin opravi, naj predvsem »razmišljamo s svojo glavo«, saj na cesti nismo sami. Poleg tega poskrbimo, da bomo na cesti vidni. To bomo najbolje dosegli z lučkami, zadaj rdečo, ki je lahko tudi utripajoča, spredaj pa z belo, da s svojo vidnostjo predvsem preprečimo, da bi nasproti vozeči vozniki, ki nas ne bi videli, prehitevali v škarje. Cvjetičanin tudi poudarja, de na bi smeli razmišljati tako kot rekreativni kolesarji ki pravijo: »Sem šel na kolo, da si spraznim glavo«. Promet je namreč preveč zahtevno okolje za to.
Poleg tega bi morali vedno poskrbeti za tehnično brezhibnost kolesa. Neizpravnih je sicer kar 90 odstotkov mestnih koles. Poleg tega se veliko mestnih kolesarjev, za razliko od rekreativnih, vozi brez čelade. Ta sicer za odrasle res ni obvezna, vendar bi jo morali nositi tudi med vožnjo do trgovine, saj se med takšnimi vožnjami zgodi največ nesreč.
Električna kolesa in nove težave
Določene težave prinaša tudi pojav električnih koles, zaradi katerih kolesari več ljudi in zaradi katerih se je podaljšala življenjska doba kolesarjev, saj precej olajšajo kolesarjenje. Vendar pa se je zaradi njih precej povečalo tudi število poškodb. Kot pravi Cvjetičanin, se v hrib lahko z električnim kolesom pripelje vsakdo, vendar pa se je na koncu treba tudi spustiti, tu pa pride do težav, tudi zato, ker se kolesarjenja z električnimi kolesi pogosto lotevajo tudi ljudje, ki prej niso imeli kolesarskih izkušenj.
Jože Hribar, direktor Javne agencije RS za varnost prometa, kjer letos pripravljajo kar nekaj akcij za izboljšanje varnosti kolesarjev, je postregel z nekaj podatki o udeležbi kolesarjev v nesrečah in njihovih posledicah. Po podatkih AVP so kolesarji vsako leto udeleženi v približno 1.300 prometnih nesrečah, vendar se stanje v zadnjih letih kljub povečanemu obsegu kolesarjenja izboljšuje. V letih 2018, 2019 in 2020 je bilo sicer število umrlih kolesarjev najmanjše v zadnjih 25 letih, lani pa se je malce povečalo na 10. Povečuje pa se predvsem število v prometnih nesrečah hudo poškodovanih kolesarjev.
Izpostavljeni so predvsem starejši kolesarji v starostnih skupinah med 55 in 64 letom in nad 65 let, med vzroki za nesreče pa izstopajo neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje. Okrog dve tretjini smrtnih nesreč so v zadnjih letih sicer povzročili v njih udeleženi kolesarji. V obdobju 2016-2020 so bili v 55 odstotkih nesreč s smrtnim izidom za kolesarja udeleženi tudi avtomobilisti, v pet odstotkih vozniki tovornih vozil, v desetih odstotkih pa kolesar sam.
Čelada za preprečitev poškodb glave
Glede na to, da so poškodbe glave med najpogostejšimi poškodbami kolesarjev v prometnih nesrečah, pri AVP toplo priporočajo uporabo čelad. Uporaba kolesarskih čelad sicer počasi narašča, saj je v letih 2004-2013 s čelado bilo zavarovanih le 20 odstotkov smrtno ali težko ponesrečenih kolesarjev, v obdobju 2015-2021 pa jih je bilo že 41 odstotkov.
Predstavnik policije Matjaž Leskovar je k temu dodal, da je vožnja kolesa specifična dejavnost, zato mora kolesar dobro poznati njene zakonitosti. Kolo denimo ni opremljeno z zavornimi lučmi in smerniki, zato se mora kolesar vedno prepričati, če je pot varna, in nakazati svoje manevre.
Policisti sicer ugotavljajo, da kolesarji pogosto ne upoštevajo prometnih predpisov. Pogosta je vožnja v rdečo luč, vožnja v napačno smer, neuporaba čelade, uporaba mobilnega telefona, vožnja brez rok na krmilu in podobno. Vendar pa se do kolesarjev narobe vedejo tudi vozniki, ki jim jemljejo prednost, jih tesno prehitevajo ali prehitevajo v škarje ter jih stisnejo ob rob in v skrajnem primeru povzročijo njihov padec.
Policija zato poziva, naj bomo v prometu predvsem strpni, da bo vožnja kolesa ali avtomobila predvsem užitek, saj smo v prometu vsi udeleženci enakopravni.