Kot je znano, je Dars s februarjem pričel izvajati geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Zaradi tega dnevno prihaja do polurnih polovičnih zapor prometa skozi predor trikrat dnevno (7.00, 15.00, 23.00), ponoči pa popolna zapora traja tri ure (od 1.00). Takšen režim bo trajal vse do maja, z izjemo velikonočnih počitnic.
Karavanški predor je redno tako ali drugače omenjen v prometnih sporočilih o stanju in zaporah v prometu, saj je bil od odprtja leta 1991 že velikokrat v fazi prenov in dograditev.
Statistika Darsa tako navaja, da je bil lani predor tako ali drugače zaprt vsaj v eno smer kar v 114 dneh, leto prej pa v 132 dneh leta.
Kakšne so bil te zapore? Na Darsu pojasnjujejo, da je bilo največ teh zapor kratkotrajnih (15 do 30 minut), lahko pa so bile tudi nekajurne. Popolnih zapor predora v obe smeri je bilo najmanj, zatrjujejo pri Darsu, ki predor upravlja skupaj z avstrijsko družbo Asfinag.
"Razlogi so po večini izredni prevozi, prometne nesreče, izredni dogodki, okvare vozil, vzdrževalna dela, obnovitvena dela," navajajo pri Darsu.
Dodajajo, da imajo sicer veliko generalnih geoloških podatkov o sestavi tal na trasi druge cevi sicer že zbranih s področja stare cevi, "vendar projektanti potrebujejo rezultate raziskav iz vzorcev, pridobljenih na področju in lokaciji nove druge cevi predora Karavanke."
Avstrijci so sicer svoj del raziskav opravili že v letih 2014 in 2015.
Na konec čakanja bo treba čakati še vrsto let
Dars ocenjuje, da se bo po pripravi državnega prostorskega načrta in vse dokumentacije, dovoljenj ter izvajalca del gradnja druge cevi pričela leta 2018, končana pa bo v treh letih. Vendar pa se bo takoj nato pričela kompletna sanacija prve cevi, tako da bo promet v obe smeri pod Karavankami stekel predvidoma šele leta 2023. Trenutne geološke raziskave bodo Dars stale 2,5 milijona evrov, druga cev pa bo po tekočih cenah stala 150 milijonov evrov, ocenjujejo pri Darsu.
Trenutna cev je ozko grlo predvsem v času turistične sezone, lani so na obeh straneh cevi nastajale poleti prek 10 kilometrov dolge stoječe kolone vozil.
dezurni@zurnal24.si