Črni ogljik spada med onesnaževala zraka, ki jih ni potrebno spremljati v skladu z evropsko direktivo o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo in zato tudi ne spada med standardni nabor onesnaževal zraka, ki jih spremljajo na merilnih postajah v Ljubljani in po Sloveniji, od katerih so najpomembnejša delci, dušikovi oksidi, benzen, žveplov dioksid in ozon.

Črni ogljik je po drugi strani najprimernejši parameter za spremljanje vplivov lokalnega onesnaženja izpuhov iz zgorevalnih procesov, bodisi ogrevalnih sistemov, industrije ali motorjev vozil za notranje izgorevanje.

V ta namen so pri podjetju Aerosol d.o.o., ob sofinanciranju dela stroškov s strani Mestne občine Ljubljana (MOL), naredili meritve o koncentracji črnega ogljika. V avgustu letos so na treh lokacijah, med njimi tudi na Slovenski cesti, ki je bila tedaj še odprta za ves promet, izmerili stopnjo onesnaženosti s črnim ogljikom. V septembru, ko je bil odsek Slovenske ceste med Gosposvetsko in Šubičevo že zaprt za osebna vozila, avtobusi pa so še vozili po Slovenski, pa so meritve ponovili. "Enako smo naredili na Tivolski cesti. S tem smo izločili vplive vremena na izmerjene koncentracije, saj je vreme na Vojkovi (ozadje) in na Slovenski enako,“ pojasnjuje doc. dr. Griša Močnik, direktor raziskav in razvoja pri podjetju Aerosol.

Foto: Anže Petkovšek aerosol

Ljubljana je lahko vzorčni primer dobre prakse

Ugotovili so, da se je lokalni prispevek h koncentracijam črnega ogljika na Slovenski cesti po omejitvi prometa zmanjšal za 70 odstotkov. "To je zmanjšanje, ki je zares veliko,“ pravi Griša in dodaja, da so v Aerosolu objavili članek v znanstveni reviji, kjer so ob Granadi kot vzorčni primer premišljene prometne politike mestne oblasti za učinkovito zmanjšanje vpliva prometa na onesnaženje zraka izpostavili še Ljubljano "Vsekakor želimo, da bi primera služila za zgled. Nekaj podobnega bi bilo potrebno narediti še na področju ogrevanja individualnih hiš na drva v Ljubljanski kotlini.“

Na Tivolski cesti povečanja koncentracije črnega ogljika kljub povečani obremenitvi zaradi večjega pretoka vozil niso izmerili, kar je raziskovalce presenetilo. Meritve so izvedli tudi ob južni ljubljanski obvoznici, kjer so pokazali, da je vpliv obvoznice zelo lokalen, da pa promet prispeva h koncentracijam ozadja po celi kotlini.

Foto: Anže Petkovšek aerosol Močnik pravi, da je promet lokalni onesnaževalec, zato je vpliv lokalen. Vendar opozarja, da je potrebno upoštevati, kakšno je zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva, ne samo geografski obseg vpliva ukrepov: "Po Slovenski se vsak dan v in iz službe ali šole z javnim prevozom pelje zelo veliko potnikov – vsi so zdaj izpostavljeni veliko nižjemu onesnaženju zraka, in to prav v obdobju, ko so bile koncentracije čez dan najvišje.“

LPP avtobusi še vedno veliki onesnaževalci

Na Slovenski cesti je kljub zapori prometa za osebna vozila in javni promet še vedno znatna koncentracija črnega ogljika, vzrok za to pa so avtobusi javnega podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP). "Če na Slovenski cesti ne bo virov onesnaženja, bodo lokalni prispevki padli na vrednosti, ki so zanemarljive,“ meni Močnik. Prehod iz mobilnosti z avtomobili na čisti javni potniški promet je način, kako se zagotovi, da emisije prometa v mestih ne vplivajo na onesnaženost zraka in na zdravje prebivalcev.

Na LPP so za zurnal24.si pojasnili, da so v fazi menjave voznega parka. Do zdaj so 30 odstotkov voznega parka zamenjali z vozili na plin, v njihovem načrtu pa je zamenjati še do 50 odstotkov voznega parka in ga opremiti z vozili na metan. Od 224 vozil v mestnem potniškem prometu je trenutno 68 vozil na CNG.

Center prijazen za pešce

Nove zapore za promet v Ljubljani niso predvidene, saj so od leta 2007 pa do danes območje za pešce povečali kar za 620 odstotkov in sedaj znaša okoli 100.000 kvadratnih metrov, kar je po mnenju MOL močno prispevalo k višji kakovosti življenja v Ljubljani.

Foto: Žurnal24 Električni avto in LPP

Močnik k temu dodaja, da so radikalne omejitve v mestnih jedrih način, kako zmanjšati onesnaženost. V drugih delih mest to ni mogoče, zato je potrebno preizkusiti (meritve-ukrepi-meritve učinkovitosti) tudi druge načine zmanjševanja onesnaženja zraka, ki jih povzroča promet: "Manjši pritok vozil in enakomernejši pretok sta dva ukrepa, ki ju po navadi priporočajo strokovnjaki. Hkrati je potrebno izmeriti še prispevke drugih virov, na primer kurjenja lesa, in porazdelitev virov po mestu in po kotlini.“

Lahko pričakujemo električno različico Biciklja?

Kaj pa električna vozila? Sogovornik pravi, da so način, kako izboljšati kakovost zraka in nekoliko zmanjšati emisije. V resnici pa prenesemo emisije onesnaževal (vključno s CO2) v (termo)elektrarno. Pravi, da so nekatere emisije resnično manjše, nekatera izboljšanja pa neučinkovit transport elektrike izniči. Vsekakor pa so besedah strokovnjaka električna vozila koristna s stališča onesnaženja zraka z delci, saj je centralizirana proizvodnja energije »čistejša«. s stališča emisij CO2 pa je potrebno upoštevati celoten življenjski cikel naprav in energije.

Bi lahko prebivalce Ljubljane na MOL prepričali, da avtomobile nadomestijo z električnimi kolesi, tudi v okviru storitve Bicikelj? Na LPP električna kolesa v sistemu Bicikelj niso predvideli, saj ocenjujejo, da jih Ljubljana zaradi svojega terena ne potrebuje.