Pipistrel bo v kratkem letel z letalom na vodik

Foto: DLR/H2Fly/Pipistrel Pipistrel Hy4 Foto: DLR/H2Fly/Pipistrel Pipistrel Hy4 Foto: DLR/H2Fly/Pipistrel Pipistrel Hy4
Pipistrel se v sodelovanju s tujimi partnerji intenzivno pripravlja na prvi polet letala na vodikove celice z imenom Hy4. Gre za velik preboj v letalski industriji, saj napoveduje prihodnje rodove potniških letal.
Oglej si celoten članek

V ajdovskem podjetju Pipistrel, ki ga vodi njen ustanovitelj Ivo Boscarol, so javnosti prvič podrobneje razgrnili načrte glede novega daljnosežnega projekta, letala, ki ga poganja pogon na vodikove gorivne celice. Cilj je izdelava letala, ki med letom ne oddaja nikakršnih škodljivih emisij, hkrati pa ima bistveno daljši domet kot dosedanja električna letala. 

Pri projektu Pipistrelovi strokovnjaki sodelujejo še s tremi partnerji. Nemški nacionalni inštitut za letalske in vesoljske tehnologije (German Aerospace center DLR) je razvil vodikove gorivne celice, družba H2Fly je idejni oče projekta in investitor, univerza iz Ulma pa je nudila razvojno in tehnično podporo. Prav te dni pa v Ajdovščini v Pipistrelovih delavnicah poteka intenzivno prilagajanje na vgradnjo pogona v Pipistrelovo dvotrupno letalo taurus G4, s katerim je leta 2011 podjetje zmagalo na Nasinem natečaju.

Doslej zgolj električno letalo so prilagodili na hibridni pogon, ki ga sestavljajo gorivne celice in baterijski pogon. V baterijah shranjena energija je namreč še vedno potrebna med vzletom letala, ko to potrebuje večjo moč, nato pa v zraku delo prevzame le še pogon iz vodikovih gorivnih celic, ki proizvajajo električno energijo za pogon rotorja. Letalu so nadeli ime Hy4.

Ni prvo, bo pa daleč najbolj prodorno

Navedeno letalo ne bo prvo letalo na gorivne celice na svetu, je za Odmeve TV Slovenija pojasnil Ivo Boscarol. Takšni enosedežni prototipi po svetu že obstajajo in letijo. Bolj pomembno je dejstvo, da je pogon pri taurusu G4 razvit tako, da ga bo mogoče uporabljati tudi pri večsedežnih letalih, v končni fazi tudi takšnih z nekaj deset sedeži, ki bodo lahko letela na daljše razdalje. Prav to pa je pogoj, da bo elektrika resnično postala konkurent obstoječim potniškim letalom na klasični bencinski ali kerozinski pogon. 

Pogonski sklop je narejen iz več modulov, ki se lahko poljubno dodajajo na letala do kapacitete 60 sedežev in z doletom nekaj tisoč kilometrov. Tovrstni način modularne povečave končno omogoča izdelavo brez-emisijskega letala, ki bo uporabno tudi v komercialnem potniškem prometu.

Taurus G4, ki ima razpon kril prek 21 metrov, bo s štirimi litri vodika lahko glede na predstavitveno grafiko imel doseg vse do 1.500 kilometrov z enim polnjenjem. Pri delovanju bo kot edini stranski produkt nastajala čista voda, do 10 litrov na let. Najvišja hitrost letala bo 200 km/h, potovalna pa 145 km/h. 

V Pipistrelu so glede serijske izdelave še zelo previdni, kot pravijo, je to prvi korak na poti, ki bo omogočala serijsko proizvodnjo okolju prijaznih potniških letal v prihodnosti.

Zakaj dvotrupno letalo?

Boscarol pojasnjuje, da je takšno letalo veliko lažje nadzorovati, porazdelitev mase pa je veliko boljša, kar je pri tovrstnem pogonu, katerega cilj je čim manjša poraba energije, bistvena. 

Boscarol zato napoveduje, da bodo tudi potniška letala prihodnosti večtrupna. In še en revolucionarni zasuk - po njegovem ne bodo imela več le enega, dveh ali do štirih motorjev, temveč bodo rotorji porazdeljeni po celotnem krilu, saj bo na ta način vzgon veliko boljši, prav tako krmarjenje.

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.