Peugeotova zgodovina malih mestnih kombilimuzin je dolga in pestra. Z vzponi in padci. Kako se jih spominjamo člani avtomobilske redakcije na zurnal24.si in kaj so se Peugeotovi strokovnjaki naučili in izboljšali pri povsem novem 208.
Ocena: Gregor Prebil
Moja zgodovina s Peugeotovo mestno kombilimuzino se je začela leta 2000. Takrat je nosila ime 206. Francozi so sicer vozilo začeli izdelovati leta 1998, ko sem ravno dopolnil 19 let in že imel vozniški izpit. To je bil avto, ki je bil takrat v očeh mladih pridobitnikov vozniškega izpita eden najbolj zaželenih avtomobilov. Tudi mene je očaral. Celo tako, da sem vse prihranke, ki sem jih imel, združil z dodatnim delom čez počitnice, da sem si dve leti kasneje ob izdatni pomoči staršev lahko privoščil rabljenega. Še danes se spomnim dneva, ko sva si ga šla pogledat z očetom – olivno zeleni, pa lahka Oz platišča, spojler na zadku in kromasta izpušna cev manjšega premera. Prodajal ga je mlad par, ki je potreboval avto s petimi vrati, saj je moral otroško lupinico z dojenčkom voziti kar na sprednjem sedežu.
Malo sem ga dodela še po svoje, predvsem kar zadeva ozvočenje. In služil mi je odlično, skupaj sva preživela najlepša študentska leta, potovanja s prijatelji na dopust, nešteto zgodb se je nabralo, ki jih ne bom nikoli pozabil. Imel sem ga vse do časov, ko sem se že nekaj časa ukvarjal z avtomobilskim novinarstvom in testiranjem avtomobilov. Ravno pravi čas, da sem preizkusil njegovega naslednika,, model 207 in tudi cenovno privlačen model206+, ki me je vrnil v čase, ko sem si lastil 206-ico. 207-ca je bila, vsaj oblikovno zame osebno razočaranje. 206-ka je bila lepotica. Ponudila je dizajn, ki se proizvajalcem ravno ne posreči v vsaki generaciji. Lahko bi rekel, da je bila zaščitni znak celotne znamke. Z 208-co se je Peugeot vrnil na stara pota. Spet so zadeli z obliko zunanjosti, povrh vsega pa je postregel s povsem novo zasnovo kabine, t. i. i-cockpitom z majhnim volanom, ki je med avtomobilskimi novinarji povzročil veliko nemira, kresala so se mnenja – a kupci in tudi novinarji smo ga na koncu sprejeli z odobravanjem. Danes bi si težko predstavljal Peugeotov avtomobil brez zasnove i-cockpita.
V zadnji generaciji, ki smo jo preizkusili zdaj, so pri Peugeotu obdržali številčni zapis 208, a avto je na zunaj revolucionaren. Športen, mikaven – mala raketa na prvi pogled. V marsičem spominja na prestižni 508, predvsem led žarometi spredaj, pa tudi vgrajeni materiali v kabini, medtem, ko je v kabini po zaslugi še dodelanega i-cockpita še vedno unikat v razredu mestnih avtomobilov. Prinaša pa še eno všečno novost – 3D digitalne merilnike. Všečna zadeva, ki ni moteča, vozniku naslonjenemu v dobro profiliran vozniški sedež hipno ponuja informacije o podatkih vožnje, ki se izbočijo glede na pomembnost. Avto ni rekordno prostoren, naj to velja za sedenje zadaj ali prtljažnik, a dovolj prostoren za razred, v katerem nastopa. Voznik lahko pričakuje veliko zabavnih ovinkov, saj je malček narejen po meri voznika. Zaslon na dotik je bil v testnem vozilu sodoben, pregleden in trendovsko velik (10-palcev), dovolj dobro zaznava dotikanje prstov. Priključkov za povezavo s telefoni je povsod dovolj, tudi za brezžično polnjenje telefona – vsekakor avto po meri mladih, ki jim naj bi bil v prvi vrsti namenjen.
Ne razočara niti v vožnji. Še več, gre za enega bolj zabavnih avtomobilov, še posebej v kombinaciji z zmogljivim 1,2-litrski turbo trivaljnim bencinski trivaljni motor s 100 kilovatov moči in šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Gre za dinamičen avtomobil, tudi na račun dobrega podvozja, ki pa ni pretrdo. Tisti, ki si želi še več, naj poseže po samodejnem menjalnikom. Moči je dovolj v nizkih in srednjih vrtljajih, vožnja pa je lahkotna tudi pri avtocestnih hitrostih, pri čemer brez težav porabo bencina v mešanem ciklu vožnje (mesto-avtocesta-podeželje) omejite pri številki šest litrov na 100 prevoženih kilometrov.
Ocena: Andrej Leban
Morda je naključje, a Peugeotova serija 2 ima v mojem življenju prav posebno mesto. Model 204 je bil namreč na začetku 80. let prvi družinski avto, ki sem se ga "zavedal". In preživel nešteto ur za njegovim volanom, premikajoč tudi za tiste čase unikaten obvolanski vzvod za prestave. Avto je bil na takratnih cestah nekaj posebnega, saj so bili peugeoti že tako ali tako redki, karavanske različice 204 break pa prave raritete. Od takrat do emblema leva čutim nek poseben odnos.
Druga generacija 208 je povsem druge vrste avto. Izraža mladostnost, za današnje razmere v nasprotju z 204 spada med manjše avte na cestah. Še bolj kot na družinsko prostornost stavi na občutek kakovostnega počutja in tehnične naprednosti, kar odraža tako množica pomagal kot evolucija digitalnega kokpita.
Novi 208 je evropski avto leta in tega naslova mu ne gre oporekati. Je namreč celostno zelo dobro domišljen paket vsega, kar potrebuje moderni človek na začetku dvajsetih let enaindvajsetega stoletja. Všeč mi je, ker je že na začetku na voljo tudi z zmogljivim električnim pogonom. A tudi v testni vožnji z bencinarjem sem se počutil zelo sproščeno, varno, domače, s spomini na neke druge čase.
Imam pa tudi dve pikri. Prva je volan, ki se mi zdi vsaj za moške grobe roke nekoliko prelahek. Druga pripomba pa so tiste halogenske luči. Ne razumem, kako so lahko oblikovalci potrudijo in oblikujejo tako lep avto, nato mu tovarnini inženirji in financarji že serijsko ne privoščijo polnih LED žarometov. To bi moral imeti že serijsko, tako kot neposredni konkurent.
Ocena: Matija Janežič
S predhodniki peugeota 208 sem se v svoji vozniški in karieri avtomobilskega novinarja kar precej srečeval, saj je imel vedno dovolj različic, da so redno prihajala v uredništva medijev, v katerih sem bil zaposlen.
Njegov praprednik peugeot 205 je na ceste pripeljal, ko sem bil še bolj na začetku osnovne šole, potem pa me je spremljal vseskozi obdobje srednje šole in fakultete, a kljub temu, da bi ga vsi z veseljem imeli, nisem nikoli niti sedel vanj.
Več izkušenj sem imel z njegovim naslednikom, peugeotom 206, ki je ob svojem nastopu leta 1998 verjetno presenetil prav vse. Poleg tega se ga je tudi lepo vozila, kar je še toliko bolj veljalo za njegovega naslednika, peugeot 207, ki je vedno presenetil z odličnimi voznimi lastnostmi. Morda sta bila za večino bolj zanimiva majhen karavan ali pa kupe-kabriolet, a menim, da se je še najbolje obnesel kot kombilimuzina, sploh, če je za pogon skrbel kakšne od močnejših motorjev.
Kaj pa neposredni prednik sedanjega peugeota 208, peugeot 208 prejšnje generacije? Morda nas je nekoliko presenetilo to, da je bil v nasprotju s prevladujočimi trendi manjši od predhodnika, vsekakor pa so ob predstavitvi največji vtis pustili merilniki nad volanskim obročem, ki so vzbudili zelo različne odzive. Vmes smo večinoma ugotovili, da takšna zasnova ima precej prednosti, a Peugeot ostaja edini s takšno rešitvijo.
In kaj menim o novem peugeotu 208? Seveda je vreden naslednika svojega predhodnika, a lahko bi tudi rekel, da je tako z obliko kot občutkom med vožnjo na nek način tudi naslednik peugeota 207. Vsekakor gre za zelo zanimiv avtomobil, ki veliko obeta.