Skupina Renault ostaja zvesta pogonu na LPG kot energentu, ki je za naravo bolj sprejemljiv od sežiganja dizelskega goriva ali bencina, infrastruktura polnilnih postaj in dodelav v avtu pa je razmeroma poceni. V mislih je treba imeti tudi dejstvo, da se zaradi proizvodnih emisij in načina pridobivanja elektrike pri baterijskih vozilih vsota emisij v primerjavi s tipičnim avtom na termični pogon poravna šele globoko v življenjski dobi. V primerjavi z vožnjo na plin pa sploh zelo pozno.
Ob vsem tem tudi zaradi marketinških prijemov pozabljamo, da je mreža LPG polnilnic v Sloveniji in okoliških državah široko razvejana, in da je prav tehnologija LPG morda trenutno najbolj ekološki in hkrati vsakdanje prijazen način prevoza z avtom.
A takšna ekologija ni nujno gonilo razvoja in že vse avtomobilske znamke so pri modelih zadnje generacije LPG plinu kot tovarniški vgradnji odpovedale. Le koncern Renault pogumno vztraja, pa čeprav je hkrati prav njegov model zoe najbolj prodajan električni avto v Evropi. Renaultov razvejani pristop je toliko bolj smiseln, ker tehnologijo LPG pogona lahko izkoriščajo pri priključeni znamki Dacia, kjer so se pri novem sanderu prav zaradi tega dokončno poslovili od dizelskega motorja.
LPG pogon Renault vgrajuje tako v model captur kot clio. Slednjega sem zapeljal na vožnjo in poiskal prednosti ter morebitne slabosti v primerjavi z običajnim bencinskim cliom.
1. Cena
Clio na LPG TCe 100 po ceniku z opremo intens stane od 14.950 evrov naprej. Tovarniška vgradnja 32-litrskega plinskega rezervoarja v prtljažno dno, vse povezave skupaj z uparjalnikom in plinskimi injektorji, z odpornejšimi ležišči ventilov in prilagojeno elektroniko. Skupaj s tovarniško garancijo se 800 evrov, kolikor je višja cena od zgolj bencinskega TCe 90, ne sliši veliko. Na poprodajnem trgu plinskih sistemov boste za ta denar težko našli kaj bolj kakovostnega, vsekakor pa nič tako kompatibilnega.
2. Garancija
"A, na plin ga imate. Ja to pa ne bo šlo, naši motorji morajo delati na bencin. Kar peljite k tistemu, ki vam je to vgradil." Še danes se dobro spomnim besed na pooblaščenem serviserju, ko so me gladko odpravili zaradi prižiganja opozorilne lučke na armaturni plošči. Ko sem pomoč za svoj na LPG predelan avto (ne bom imenoval znamke) poiskal na nepooblaščenem servisu, se je izkazalo, da je težavo povzročala nekaj evrov vredna počena cevka za vsisni zrak, ki ni imela nobene povezave z LPG napeljavo. Pri cliu LPG lahko zaupam, da bo proizvajalec stal za vsem tistim, kar je vgrajeno pod pokrovom in da bo tovarniško razvita elektronika skrbela za dolgotrajno idealno delovanje ne glede na uporabljen energent.
3. Stroški
Poraba plina je vedno nekoliko večja kot bencina. Renault po WLTP ciklu navaja pri bencinu porabo do 6,0 litrov na 100 km, ob preklopu na plin pa do 7,8 litra. Naša meritev s polnjenjem, vožnjo in spet polnjenjem rezervoarja je pokazala, da ta številka povsem drži. Poln plinski rezervoar torej zadostuje za okoli 400 kilometrov poti, če bi povsem spraznil še bencinskega, bi naslednjič obiskal bencinsko postajo šele po okoli 1000 kilometrih. Najboljša vest pa je, da me 100 kilometrov vožnje na plin pri trenutni ceni 0,69 evra na liter stane le okoli pet evrov. Tudi hipotetični dizel (ki ga clio nima več) s porabo petih litrov na 100 kilometrov bi bil dražji, medtem ko bi bencinski clio TCe 90 glede na WLTP podatke in zdajšnjo ceno energenta na 100 kilometrov zahteval za kakšen evro in pol več bencina. Zaradi tovarniške predelave niti ni potrebne uporabe tekočine za mazanje ventilov, edini dodatni potrošni servisni material je pravzaprav le dodatni LPG filter.
Lastnik avta na plin pa se mora zavedati, da mora občasno izklopiti delovanje LPG pogona, saj bencin ne sme obležati v rezervoarju po več mesecev dolgo, ker njegovo razkrajanje škodi motorju. Ker danes emisije vendarle tudi nekaj štejejo, je prav omeniti, da se pri LPG pogonu sprošča manj CO2 kot pri bencinu.
4. Vožnja
Z menjavo generacije iz 4 v 5 so v clie LPG začeli vgrajevati močnejši motor, ki ima 73 kW v primerjavi s 66 kilovati iz zgolj bencinske verzije TCe 90. Pospešek na papirju ni bliskovit, a v običajnem prometu je pravzaprav povsem dovoljšen, za kar poskrbi dober navor in njegova krivulja. Na avtocesti se opazi pomanjkanje šeste prestave, a ni preveč moteče. Pri mrzlem startu motor deluje na bencin, ki pa je tudi v hladnem vremenu že po nekaj minutah samodejno preklopil na plin. Preklop je praviloma povsem nezaznaven.
Po ostalih kriterijih se clio pelje kot clio. Nova platforma, na kateri je narejen, je zelo vodljiva in stabilna, notranjost je udobna, uporabljeni materiali so zdaj na precej višjem nivoju kot nekoč.
Eeem, res nima računalnika?
Na tem mestu pa velja omeniti dve kritiki. Kljub zelo sodobnemu ambientu v testnem cliotu, ki me je med drugim razvajal s 360-stopinjskim pogledom kamer in velikim R-link zaslonom lepe in dobro delujoče multimedije, in številnimi drugimi dobro delujočimi asistenčnimi sistemi, pa avto ni imel potovalnega računalnika. Uradne razlage, zakaj je avto leta 2021 lahko brez tega pripomočka, pri slovenskem uvozniku Renaulta iz sedeža v Parizu niso prejeli, lahko si le mislim, da je treba razloge iskati v LPG tehnologiji.
Verzija LPG je torej edini clio, pri katerem voznik ne more v živo spremljati porabe, dosega in podobnih vrednosti. Tehnično zelo sorodni in nekoliko mlajši dacia sandero LPG na isti platformi in z istim motorjem na primer s tem nima težav. In sandero ima celo šest prestav!
Še več, prikaz količine plina v rezervoarju je mogoče skupaj z aktualno porabo spremljati na osrednjih merilnikih, medtem ko v cliu še vedno gledamo rešitev v obliki male konzole z LED lučkami, na kateri je tudi gumbek za preklop med energentoma. Vse to preveč spominja na naknadno vgradnjo, česar so se zanimivo pri Daciji že zavedli, pri Renaultu še ne.
5. Varnost
V cliu LPG sem se počutil kot v vsakem drugem sodobnem avtu - zelo varno. Pa ne govorim toliko o asistenčnih sistemih, ki spremljajo dogajanje okoli avta pri nižjih in višjih hitrostih, temveč po občutku, da se peljem kot v vsakem drugem avtu - le da ceneje kot na bencin in s precej manj tresenja ter okornosti, kot pri dizlu. Pa še na hitro delovanje zimskega ogrevanja sem lahko računal.
Od zunaj ni mogoče prepoznati, da avto uporablja dvojni energent, notranja prostornost pa ostaja popolnoma enaka, saj je rezervoar za plin vgrajen na mesto neobstoječega rezervnega kolesa, torej znotraj karoserije. Ob sodobni zaščiti proti uhajanju plina, ki je zakonsko obvezno za vsa tovrstna vozila, ne razumem več niti opozoril nad garažnimi hišami, da z vozilom na plin ne bi smel zapeljati vanje. Novodobni sistemi za LPG niso nič bolj nevarni od kateregakoli drugega tipa pogona. Kvečjemu obratno.
Clio LPG ima smisel in to velik. Doseg, hitrost polnjenja, cena vožnje, trajnost … Poglejte na cenik ne nujno bolj zelenih električnih avtov primerljivih mer, pa bo vse jasno.
Podatki o vozilu (renault clio LPG)
Motor: 999 cm3, bencin in LPG
Moč: 74 kW (100 KM) pri 5.000 vrt./min
Navor: 160 Nm pri 2.750 vrt./min
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.050 × 1.798 × 1.988, medosna razdalja 2.583
Poraba na testu: 6,9 litra/100 km LPG (mešani cikel), CO2: 105 g/km
Zmogljivosti: 188 km/h, 12,5 sekunde od 0 do 100 km/h
Prtljažnik v litrih: 340 - 1.069
Cena v evrih: od 14.990
PLUSI: poceni vožnja, tovarniška predelava, dobro podvozje.
MINUSI: ni potovalnega računalnika, neintegirran merilnik LPG, samo pet prestav.
Zaslužujem od 130 do 180 dolarjev na uro, tej službi sem se pridružil pred tremi meseci in v prvem mesecu …