Dočakali smo! Po dolgih zimskih mesecih spet pomlad, namesto mrzlih in vlažnih cest nas čaka suh in topel asfalt. In po vseh koronskih omejitvah, karkoli si o njih že mislimo, končno tudi več sproščenosti, druženja, zasluženih zabav, voženj s kolesi in motorji.
Ko postane zunaj spet toplo in ko se na ceste vrnejo najrazličnejši udeleženci, pa se pri mnogih preveč sprosti tudi čut za previdnost. Prevlada želja po tveganju, po moči, hitrosti, a tudi lažnem občutku nadzora. "Meni se že ne more zgoditi!"
Podrobnejše statistične podatke si oglejte v zgornji galeriji. Lahko pa rešite tudi kratek CPP test na temo hitrosti in osvežite svoje znanje. Kliknite na POVEZAVO
Številni udeleženci v prometu se žal tudi letos s poti ne bodo vrnili k svojim domačim in prijateljem, nekateri na višku svoje življenjske moči. Hitrost ubija in dokazov za to trditev je ogromno. Na drugi strani še tako hitra vožnja v javnem prometu v resnici pomeni kvečjemu nekaj deset sekund ali morda nekaj minut "prihranka". Se splača umreti ali pa celo koga ubiti zaradi prihranka ene rdeče luči na semaforju? Nasprotno pa s spoštovanjem hitrostnih omejitev, ki niso postavljene brez razloga, kažeš spoštovanje in odgovornost ne le do lastnega, temveč neposredno in posredno tudi do življenja drugih.
Z naskokom poglavitni razlog tragedij
Agencija za varnost prometa v svoji analizi lanske prometne varnosti prav problem prehitre vožnje izpostavlja kot ključen dejavnik za poslabšanje prometne varnosti.
Zaradi neprilagojene hitrosti kot glavnega vzroka za prometno nesrečo je v lanskem letu umrlo kar 49 udeležencev na slovenskih cestah. Lukov, Sebastjanov, Damijanov, Izabel. Mož, žena, očetov, mater, sinov, hčera, prijateljev, znank ... Oziroma še dodatnih 22 življenj ali kar 81 odstotkov več mrtvih kot leto prej.
V zadnjih petih letih delež umrlih zaradi neprilagojene hitrosti znaša 43 odstotkov, kar je z naskokom glavni vzrok za cestne tragedije. Zelo zaskrbljujoč je tudi podatek o težko poškodovanih udeležencih v takšnih dogodkih, kar z drugimi besedami v številnih primerih pomeni trajne posledice in zaznamovanost do konca življenja. Lani se je v primerjavi z letom prej povečal kar za 14 odstotkov (skupaj 291 težko ranjenih), to je tudi najvišji delež v zadnjih petih letih. In to kljub na videz spodbudnemu podatku, da je bilo skupno število nesreč lani podpovprečno.
Med vsemi podatki o udeležencih velja omeniti, da je občutno odstopanje glede smrtnih primerov zaradi prehitre vožnje v starostnih skupinah med 18 do 24 let in 25 do 34 let, kar potrjuje dejstvo, da so mladi vozniki motornih vozil precej bolj rizični kot starejši. Je pa tudi res, da je delež povzročitljev med mlajšimi upadalo, nasprotno pa je zraslo število povzročiteljev v skupini 45 do 54 let.
Ne gre zanemariti niti podatka, da v zadnjih letih narašča število kolesarjev, ki so povzročitelji prometne nesreče zaradi prehitre vožnje. Pravzaprav jih je že več kot med vozniki enoslednih motornih vozil, le da so posledice le redko najhujše narave.
Zelo pogost dejavnik, ki spremlja prometne nesreče s smrtnim izidom, za katere je poglavitni vzrok prevelika hitrost, pa je tudi prisotnost alkohola. Samo lani kar v tretjini vseh tovrstnih nesreč, kar samo po sebi dokazuje, kako vozniki pod vplivom precenjujejo svoje sposobnosti! Omejitve hitrosti so namenjene vaši varnosti.
Ali ste vedeli?
… da se avto, ki vozi s 60 km/h namesto s 50 km/h, ustavi šele po 35 m, kar je prepozno, da bi voznik preprečil trk v pešca,
... da je trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca enak padcu z višine 9,8 m,
... da vožnja z le 10 km/h nad omejitvijo hitrosti pri 50 km/h pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša kar za 12 m,
... da je na avtocestah hitrost pogosto povezana s prekratko varnostno razdaljo med vozili,
... da so posledice prometnih nesreč pri večjih hitrostih praviloma težje,
... da je vožnja z neprilagojeno hitrostjo pogosto povezana s predhodnim uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma.
Zato znižajmo hitrost, umirimo tempo, bodimo pozorni!