Po prvem neuspehu leta 2018 je eden najpomembnejših projektov na področju razvoja prometne varnosti v Sloveniji trenutno spet zamrznjen oziroma visi na eni zadnjih nitk. Dars se je odločil začasno ustaviti postopke javnega naročila za dobavo sekcijskega merjenja hitrosti, piše na portalu javnih naročil. Predsednik uprave Valentin Hajdinjak (na fotografiji) je za Dnevnikov Objektiv sicer pojasnil, da so se za zamrznitev odločili zaradi nejasnosti glede tega, kdo bo ob morebitni ukinitvi avtocestne policije rokoval s sistemom, ki ga bo v celoti plačal Dars. 

A zgodba ima precej širše ozadje, ki ga Hajdinjak javno ni povedal, je pa precej verjetnejši razlog, da so na Darsu glede odnosa s policijo udarili po mizi. Dars je namreč doslej ves čas zatrjeval, da sta sekcijsko merjenje hitrosti in avtocestna policija dve povsem ločeni zgodbi, ki ne vplivata druga na drugo.

Odnos s policijo, prvič: odgovarjati za nekaj, kar ni tvoje

Prav na dan pogovora z novinarko Dnevnika (30. 8.) je Državna revizijska komisija (Dkom) tudi uradno objavila sklep, v katerem je že drugič v mesecu dni ugotovila jasne kršitve zakonsko določenega postopka o javnem naročanju. 

Dars je glede skoraj dva milijona evrov vrednega razpisa trenutno ujet v zanki, katere vrv ima v rokah policija. Upravljavec naših avtocest je kot tisti, ki bo v celoti plačal nabavo in vzpostavitev sekcijskega merjenja, sicer res naveden kot uradni naročnik, a ključne in najbolj sporne pogoje, zaradi katerih zdaj "tolčejo" po Darsu revizorji, so v razpis zapisali na policiji. Da so za tehnični del pogojev odgovorni ljudje v modrem, so nam potrdili tako na Darsu kot policiji.

Potem ko je Dkom že julija glede spornosti pogojev v razpisu pritrdil drugemu pritožniku glede neupravičenega omejevanja konkurence, je naročnik s potencialnimi ponudniki začel igro skrivalnic. V njej ni bilo več jasno, kateri je uradni čistopis razpisa, kdaj bodo lahko postavljali dodatna vprašanja (poleg že okoli stotih) in kdaj so novi roki za oddajo ponudb. Eno od podjetij se je Darsu pritožilo, in ko je Dars zahtevek procesno zavrnil, vplačalo visoko varščino ter zadevo še drugič predalo na Dkom.

Konec avgusta jih je Dars kot uradni naročnik tako znova dobil po prstih s strani Dkoma z jasno razlago, naj naročnik preneha delovati v nasprotju z zakonom o javnem naročanju in naj v odnosu s ponudniki deluje transparentno. Pritožbo vložnika je znova vrnil v odločanje na Dars. Tam so po dostopnih informacijah zdaj naredili 180-stopinjski obrat in ugodili pritožniku, s tem pa bodo morali v razpisnih pogojih odpraviti še en zelo omejujoč "policijski" pogoj o tem, kdo se lahko na razpis prijavi.

To pa marsikaj od začetnih želja določenih ljudi na policiji lahko postavi na glavo in zelo verjeten je scenarij, da bo Dars zaradi nerešenih odnosov s policijo oziroma fig v žepih že drugič v petih letih odstopil od razpisa za vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti.

Polom z radarji! Polom naprednih meritev hitrosti na naših avtocestah!

Gre za tehnologijo, s katero je mogoče bistveno vplivati na spoštovanje hitrostnih omejitev na daljših odsekih, spodbujati bolj tekoč promet, s tem pa preprečevat tudi nesreče in dolge ter drage zastoje. Dars bi za vzpostavitev celotne opreme odštel denar in sistem brezplačno predal v uporabo policiji. 

Spornost določenih pogojev, na primer kdo lahko sploh sodeluje, nadalje večfaznost naročila in pogojevanje druge in tretje faze v odvisnosti od rezultatov internih policijskih meritev vprašljive strokovnosti, postajajo vse bolj očitni. Razpis se je zavlekel že za več kot štiri mesece, Dkom je moral že dvakrat posredovati, razpisni pogoji se bodo temeljno spremenili, trenutno pa sploh ni znan nov rok za oddajo zavezujočih ponudb.

Prve odseke z meritvami naj bi po prvotnih načrtih vzpostavili šele leta 2024, zdaj je pod vprašajem celo ta letnica. Več o tem, kaj vse je v razpisu spornega, smo pisali TUKAJ.

Spet smo tam Smrad okoli vplivnežev na policiji vse gostejši

Foto: Policija Avtocestna policija

Odnos s policijo, drugič: plačaš jim 8 milijonov, dobiš pa tole

Druga prav tako zelo boleča zgodba za Dars v odnosu s policijo pa je trenutno avtocestna policija (ACP). Julija se je novi v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav ob podpori notranje ministrice Tatjane Bobnar enostransko odločil začasno ustaviti projekt razvoja avtocestne policije zaradi določenih sumov nepravilnosti, notranjih policijskih obračunavanj in kadrovske podhranjenosti. Trenutno deluje le še ljubljanska enota ACP, o nadaljnji usodi pa naj bi sklenili na podlagi notranje analize.

Ob tem pri policiji glede stanja prometne varnosti operirajo s podatki, ki so v popolnem nasprotju s tistim, kar trdi Dars. Medtem ko slednji navaja bistveno izboljšanje stanja prometne varnosti na področju delovanja ljubljanske enote ACP, ki deluje nekaj več kot leto, pa v policiji navajajo precejšnje poslabšanje prometne varnosti na celotnem avtocestnem križu.

Čeprav je podpisnik sporazuma, je uprava Darsa za ustavitev projekta avtocestne policije izvedela iz medijev, trdi Hajdinjak. In to kljub dejstvu, da je Dars v skladu s štiristranskim dogovorom (podpisnika še ministrstvo za notranje zadeve in za infrastrukturo) za potrebe nabav vozil in opreme policiji letos že nakazal skoraj osem milijonov evrov denarja. V naslednjih dveh letih bi dodali še 4,5 milijona evrov.

Na policiji  se glede usode letos že nakazanih 7.929.548 evrov s strani Darsa telebansko izmikajo odgovoru. Vprašali smo jih: "Ali bo policija vozila in opremo, ki jih je financiral Dars, a ne bodo več uporabljena znotraj ACP enot, morala odplačati ali vrniti?"

Odgovor policije: "Policija je večino dosedanjih investicij izvedla z rednimi proračunskimi sredstvi, kar pomeni, da z njimi prosto razpolaga. Policija  nadzor na AC in HC opravlja tudi sedaj. Poleg tega, da Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana dela v prvotni obliki, nadzor na teh cestah sedaj izvajajo policisti prometno policijskih postaj. Oprema še bo še naprej uporabljala za nadzor na teh cestah."

Kaj od dogovorov sploh še velja in kaj ne, ter ali sploh obstaja kakšna strategija glede razvoja prometne varnosti na avtocestah, bodo ugotavljali v ponedeljek, 12. septembra. Hajdinjak je za Objektiv povedal, da na sestanku poleg v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pričakuje tudi notranjo ministrico Tatjano Bobnar in infrastrukturnega ministra Bojana Kumra.

Hajdinjaka, vidnega člana Nsi, je za predsednika uprave Darsa pred dvema letoma ustoličila Janševa vlada. Kot trdi, doslej s strani vlade Roberta Goloba z njim še nihče ni opravil razgovora glede zadovoljstva z njegovim delom in o usodi na čelu Darsa. Član njegove uprave je sicer tudi Peter Gašperšič, nekdanji infrastrukturni minister iz vlade Mira Cerarja. V Šarčevi vladi ga je nasledila Alenka Bratušek, ki je danes na omenjenem Kumrovem ministrstvu sekretarka, pristojna za promet. V primeru načrtovane izvedbe ustanovitve novih ministrstev bi postala ministrica za promet.

dezurni@styria-media.si